Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je po smrti drugega prebežniškega otroka sprejela sklep o sistematičnem pregledu zaprtih otrok priseljencev. Teh je bilo v pridržanju Ameriške carinske in mejne službe brez spremstva staršev samo novembra več kot 5000, družinskih enot, to je otrok z vsaj enim staršem,  pa več kot 25 tisoč. Ukrep je posledica smrti drugega otroka, osemletnega Gvatemalčana v pridržanju na meji med Mehiko in ZDA. Pred tem je v začetku meseca umrla sedemletna deklica, prav tako iz Gvatemale, ki naj bi umrla zaradi dehidracije in pomanjkanja hrane.

Po samovžigu novinarja Abderazka Zorguija v mestu Kaserine so Tunizijo zajeli protesti. Ti so se iz sredine noči na četrtkovo jutro razširili po celotni državi. Prišlo je do številnih spopadov z državnimi varnostnimi silami, ponekod so uporabili tudi solzivec. Zorgui je pred samovžigom posnel video, v katerem opozarja na slabe življenjske razmere in izrazi upanje, da bo po vzoru samovžiga uličnega prodajalca iz leta 2010 navdihnil novo revolucijo. Tunizijo v zadnjih mesecih prežemajo politični boji pred predsedniškimi volitvami decembra 2019. Osem let po tako imenovani arabski pomladi jo bremenijo večanje revščine, visoka stopnja nezaposlenosti mladih in neenakomerna razvitost regij. Nezadovoljstvo nad stanjem v državi javno izraža tudi tunizijska zveza novinarjev, ki je za obletnico strmoglavljenja diktatorja Bena Alija 14. januarja napovedala splošno stavko.

Izraelsko obrambno ministrstvo je sprejelo načrt za gradnjo približno 2200 domov na okupiranem Zahodnem bregu. Odločitev je bila sprejeta, potem ko je na začetku tedna izraelski premier Benjamin Netanjahu razpustil parlament in razglasil nove volitve za 9. april. Kljub padcu vlade Izrael tako nadaljuje z ekspanzivno politiko.

Francosko sodstvo je po več kot štiriindvajestih letih po  sestrelitvi letala takratnega ruandskega predsednika Juvenala Habyarimane, pripadnika Hutujev, prekinilo preiskavo zaradi pomanjkanja dokazov. Ta dogodek je bil povod za genocid Hutujev nad Tutsiji, ki je zahteval več kot 800 tisoč žrtev. Za sestrelitev je bilo obtoženih sedem ljudi blizu trenutnemu predsedniku Paulu Kagameju, ki je v tistem času vodil upor Tutsijev kot poveljnik Ruandske patriotske fronte, kasneje pa večkrat Franciji očital vojaško podporo hutujskemu režimu, tudi v času genocida. V preteklosti sta zaradi medsebojnih obtožb o odgovornosti za genocid državi za nekaj časa prekinili diplomatske stike. Kdo je razstrelil letalo, bo očitno ostalo nerazjasnjeno, vdova pokojnega predsednika Habyarimane pa je na odločitev francoskega sodišča že napovedala pritožbo.

Evropska komisija bo ugodila Franciji in sprejela njen predlog, ki predvideva da bo proračunski primanjkljaj višji od treh odstotkov, ki jih dovoljuje EU, a le v primeru, da bo to edini takšen primer. Francoska vlada je prejšnji teden napovedala, da bo primanjkljaj za leto 2019 presegel prejšnjo napovedano stopnjo 2,8 odstotka in bo najverjetneje dosegel 3,2 odstotka. Vlada in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pod pritiski tako imenovanih “rumenih jopičev” bila prisiljena popustiti in sprejeti številne ukrepe, ki so obremenili državni proračun. Evropski komisar za proračun Günther Oettinger je dejal, da bodo pod temi pogoji tolerirali višji proračunski deficit, a le pod pogojem, da bo to izjema in da Franciji uspe do konca leta 2019 primanjkljaj ponovno pripeljati pod tri odstotke.

Komisar je bil sicer tarča kritik Italije, ker je dejal, da Francija zaradi protestov ne bo deležna sankcij, s katerimi so grozili Italiji ob prevelikem proračunskem primanjkljaju. Oettinger je pojasnil, da sta francoska in italijanska zgodba različni, saj gre pri Francij za izredne ukrepe, ki bodo imeli kratkoročne učinke le v naslednjem letu, v italijanskem primeru pa je problematičen večletni načrt ekonomske in javnofinančne politike.

V Ukrajini se je izteklo enomesečno obdobje izrednega stanja, ki je bilo razglašeno tri dni po zasežbi ukrajinskih ladij s strani ruskih obmejnih stražarjev v Kerški ožini med Črnim in Azovskim morjem. Eden od ukrepov, ki je bil podaljšan koncu izrednega stanja navkljub, je prepoved vstopa v državo ruskim moškim, starim od 16 do 60 let. Po podatkih ukrajinskih oblasti so s tem ukrepom uspeli preprečiti vstop približno 1650 Rusom. Uveljavitev izrednega stanja je bila nepričakovana, saj se za omenjen ukrep ukrajinski predsednik Petro Porošenko ni odločil niti ob aneksiji Krima s strani Rusije leta 2014. Čeprav v tem obdobju civilno prebivalstvo ni čutilo posledic, pa je Porošenko danes že razglasil nove sankcije proti vpletenim pri zajetju ukrajinskih plovil, med katerimi so tudi nekateri ruski poslanci. Ben Aris, urednik spletnega portala bne IntelliNews, meni, da je za legitimiranje vojnega stanja potreben konkreten napad na državo. V Ukrajini je bila situacija drugačna:

Izjava

Aris dodaja, da je za razumevanje dejanja potrebno razumeti tudi bližajoče se volitve.

Izjava

Na Kosovu se nadaljuje dvodnevna stavka medicinskega osebja, ki od vlade zahteva višje plače. Stavki so se pridružile vse klinike Univerzitetnega kliničnega centra in tudi nekatere ostale tamkajšnje zdravstvene institucije. Predsednik zdravstvenega sindikata Blerim Syla je dejal, da se bodo v primeru, da vlada ne ugodi zahtevam, stavke nadaljevale in še zaostrile v naslednjem letu. Zdravniki na Kosovu trenutno zaslužijo približno 600 evrov mesečno, a se po Sylovem mnenju ne počutijo dovolj cenjene in bi lahko enako plačilo dobili za precej manj stresno ter zahtevno delo. Kot primerjavo navaja, citiramo: “Veliko lažje je biti politik, poglejte njihove bančne račune!”

Težko pa je bilo tudi slovenskim zdravnikom, ki jim je do sedaj zakonodaja onemogočala nadzor nad profiti, ki so jih kot zasebniki s trdim delom ustvarili v javnem zdravstvu. Danes pa je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe. Pobudo za oceno ustavnosti in spremembo zakona je podalo Strokovno združenje zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Ustavno sodišče je obravnavalo določbo zakona, ki zasebnikom zapoveduje, naj javno gospodarsko službo opravljajo neprofitno in presežek ohranjajo v javni službi. Sodišče je presojalo tudi z vidika pravice do svobodne gospodarske pobude in odločitev v korist zasebnikom sprejelo z argumentom, da, citiramo: “Omejitev svobode razpolaganja s presežkom prihodkov zelo intenzivno oži polje podjetniške svobode zasebnikov in posega v njihovo gospodarsko pobudo.”

Off so pripravili vajenci Tim, Brina in Jan.