Nemčija je namenila tri milijarde evrov za najem tako imenovanih plavajočih terminalov za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina. Ta zakup bo Nemčiji pomagal zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Na nemškem finančnem ministrstvu so za dolgoročni najem terminalov pripravili kar tri milijarde evrov. V preteklih letih je Nemčija iz Rusije uvažala 55 odstotkov plina, leta 2022 pa se je delež znižal na 40 odstotkov. Nemčija za razliko od nekaterih evropskih držav nima kopenskega terminala za predelavo uvoženega utekočinjenega plina. Po poročanju nemških medijev država za to, da bi zmanjšala odvisnost od Rusije, pri sklenitvi najema ladij za transport plina že sodeluje z zasebnimi partnerji. 

Kitajska je podpisala sporazum o varnostnem sodelovanju s Salomonovimi otoki. Sporazum po besedah Kitajske pomaga vzdrževati družbeni red in varnost, otoški državi pa zagotavlja sredstva za ohranitev lastne varnosti. Sodelovanju Salomonovih otokov s Kitajsko nasprotujejo zlasti Nova Zelandija, Avstralija in ZDA, ki so državo že pozvale k zavrnitvi sporazuma. Salomonovi otoki so sicer s tako imenovano prokitajsko politiko začeli lani, ko so odstopili od diplomatskega priznanja Tajvana, kar je sprožilo izgrede prebivalstva. Salomonovi otoki kljub svarilom Zahoda zagotavljajo, da Kitajska na njihovem ozemlju ne načrtuje vojaške baze.

Spodnji dom mehiškega kongresa je zavrnil predlog zakona o elektriki, ki ga je predlagal mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador. Predlog zakona bi zaostril državni nadzor nad mehiškim trgom električne energije. Obenem bi 54 odstotkov trga z električno energijo pripadlo državni družbi Zvezna komisija za električno energijo, krajše CFE. Zakon, za sprejetje katerega bi bila potrebna dvotretjinska večina, je bil v spodnjem domu kongresa zavrnjen z 275 glasovi proti in 223 glasovi za. Vlada je navedla, da je predlog zakona nujen za zaustavitev naraščanja cen električne energije. Predlog, s katerim naj bi Mehika kršila svoje trgovinske zaveze, so obsodile tudi ZDA in Kanada. Zakon je mehiški predsednik predlagal tudi zato, da bi poudaril razlike med sabo in opozicijo, ki jo obtožuje, da zastopa interese tujega kapitala.

Ameriška zvezna sodnica Kathryn Kimball Mizelle zvezne države Florida je razveljavila obvezno nošenje zaščitnih mask v letalskem prometu in drugih oblikah javnega transporta. Obvezno rabo mask zaradi novega koronavirusa je predlagala administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna. Sodnica je ukrep označila za dobronameren, a v nasprotju z ameriško ustavo, zato ga je razglasila za nezakonitega. Zvezna vlada namreč po presoji sodnice nima ustavnih ali zakonskih pooblastil, da bi od državljanov zahtevala nošenje mask za preprečevanje okužb. Odločitev, ki jo je sprejela Mizelle, odpravlja obvezno nošenje mask na vseh letališčih, v vlakih, taksijih in drugih tranzitnih točkah. Razveljavitev ukrepa bo začela veljati v vseh zveznih državah, ne zgolj Floridi, vlada pa se lahko nad presojo pritoži na vrhovno sodišče.

Na letališču Podgorice, glavnega mesta Črne gore, so aretirali nekdanjo predsednico črnogorskega sodišča Vesno Medenico. Aretirana je bila zaradi suma ustanovitve kriminalne organizacije in protizakonitega vpliva. Črnogorsko državno tožilstvo je februarja od Europola prejelo prepis pogovorov Miloša Medenice, sina aretirane sodnice, in Darka Lalovića, njenega telesnega stražarja. Marca so oblasti potrdile, da je Miloš Medenica prek kriptiranih telefonskih pogovorov koordiniral tihotapljenje prepovedanih mamil in tobačnih izdelkov. V pogovorih je Miloš Medenica dejal, da je bila njegova mama seznanjena s kriminalnimi dejavnostmi, v katere je bil vpleten, in ga bo tudi primerno zaščitila. Vesna Medenica, ki je po 13 letih dela na črnogorskem vrhovnem sodišču leta 2020 odstopila, je bila pridržana, ko je z letalom skušala oditi v Beograd. Telesni stražar Lalović je bil pridržan že decembra lani, medtem ko je sin sodnice državo zapustil in trenutno ostaja na prostosti. 

Začenja se predčasno glasovanje za nedeljske parlamentarne volitve. Volivci lahko glas predčasno oddajo vse do četrtka, 21. aprila, med 7. in 19. uro. Predčasne volitve bodo potekale na 96 voliščih, večinoma na sedežih okrajnih volilnih komisij. Na območju upravne enote Ljubljana bo glas za vseh 14 volilnih okrajev mogoče oddati na Gospodarskem razstavišču. Volivcem se na predčasno glasovanje ni treba najaviti, s seboj pa morajo prinesti osebni dokument. Do srede se je mogoče prijaviti tudi za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča in na volitve na domu v primeru bolezni. Enako velja za prijavo na volitve za tiste državljane, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, a bodo na dan volitev v Sloveniji in bi tu želeli glasovati.

Policija bo med 18. in 24. aprilom začela s poostrenim nadzorom voznikov električnih skirojev. V okviru akcije bo slovenska policija nadzirala vožnjo e-skirojev, segway motornih vozil in električnih dvokoles. Od začetka januarja do 12. aprila 2022 so zabeležili 24 primerov prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. V 16 primerih so bili vozniki teh motornih vozil tudi povzročitelji. Namen akcije je torej povečanje varnosti za uporabnike e-skirojev in tiste, ki si z njimi delijo tako imenovane vozne površine.