11. 3. 2024 – 15.00

OFF geodetskih raziskav v Volarih

Audio file
Audio file
11. 3. 2024 – 17.00
Brez jasnega zmagovalca parlamentarnih volitev na Portugalskem

Na portugalskih predčasnih parlamentarnih volitvah je pridobilo konservativno Demokratično zavezništvo pod vodstvom Luisa Montenegra. Razlika med zavezništvom in socialisti, ki so v parlamentu doslej imeli absolutno večino, je po 99 odstotkov preštetih glasov le 0,03 odstotne točke. Kot kaže trenutno, bodo imeli socialisti 77, konservativci pa 76 sedežev v 230-članskem parlamentu. Največ je pridobila desničarska stranka Dovolj, ki je z 18 odstotki več kot podvojila število poslanskih sedežev. Premierski kandidat desnega zavezništva Montenegro zavrača sodelovanje s stranko Dovolj, zato ponovitev volitev ni izključena. Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa [márselo rebèlo di sòuza] je predčasne volitve razpisal po odstopu premierja Antónia Coste. Odstopil je zaradi začetka preiskave državnega tožilstva, ki je več funkcionarjev Socialistične stranke obtožilo korupcije pri podeljevanju državnih koncesij. 

Audio file
25. 5. 2018 – 17.00
O referendomu o legalizaciji splava na Irskem.

Irci in Irke so zavrnili predlog vlade o posodobitvi ustavne definicije koncepta ženske in družine. Na dvojnem referendumu, ki je potekal na dan žensk, so volivci odločali o razširitvi opredelitve družine. V skladu z novo definicijo podlage za družino ne bi predstavljala le zakonska zveza dveh oseb, temveč vsaka dlje trajajoča zveza. Poleg tega bi se spremenila staromodna definicija ženske in njena vezanost na skrb za gospodinjstvo. Domače reproduktivno delo namreč po ustavi prispeva k skupnemu dobru v irski družbi. Ustava tako še vedno pravi, da si bo, citiramo, »država prizadevala za zagotavljanje, da se materam zaradi ekonomske nuje ne bo treba zaposliti in s tem zanemarjati svojih dolžnosti doma«. Če bi bile spremembe sprejete, bi si po ustavi država prizadevala za medsebojno oskrbo družinskih članov. Volilna udeležba je bila 44-odstotna. Prvo spremembo so volivci zavrnili s skoraj 68, drugo pa s skoraj 74 odstotki glasov.



Na volitvah v salzburški mestni svet so z več kot 25 odstotki glasov zmagali socialdemokrati. Komunisti so pristali na drugem mestu s 23 odstotki glasov in od prejšnjih volitev leta 2019 pridobili skoraj 20 odstotkov. Na tretje mesto je tako padla Avstrijska ljudska stranka, ki je prejela dobrih 20 odstotkov glasov, s čimer je skoraj prepolovila svoj rezultat na prejšnjih volitvah. Za župana Salzburga se bosta v drugem krogu potegovala socialdemokrat Bernhard Auinger in komunist Kay-Michael Dankl. Konservativna ljudska stranka, ki se utaplja v korupcijskih aferah, je pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami tako izgubila oblast v četrtem največjem avstrijskem mestu. V večini manjših salzburških občin je ljudska stranka večino sicer ohranila. 

Audio file
29. 3. 2023 – 17.00
Nemci stavkajo skoraj po francosko



Nemški državni Deutsche Bahn je na frankfurtsko delovno sodišče vložil vlogo za prepoved stavke strojevodij, ki so jo v sindikatu GDL sklicali za danes in jutri. Začetek stavke v tovornem prometu načrtujejo ob 18. uri, v potniškem prometu pa ob drugi uri ponoči. To je šesta stavka strojevodij, ki od Deutsche Bahna zahtevajo višje plače, nadomestilo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in skrajšanje delovnega časa z 38 na 35 ur na teden. 



Evropske države so v zadnji petletki podvojile uvoz orožja, v novem poročilu ugotavlja stockholmski inštitut Sipri. V inštitutu, ki analizira svetovno trgovino z orožjem, so ugotovili, da so med letoma 2019 in 2023 evropske države več kot polovico uvoženega orožja nabavile v Združenih državah Amerike. K temu največ prispeva ukrajinski uvoz orožja, ki se je v primerjavi z obdobjem med 2014 in 2018 v zadnjih petih letih povečal za več kot 6600 odstotkov. Francija je v zadnjih petih letih povečala tudi izvoz, in sicer za 47 odstotkov. Po svetovnem izvozu orožja je tako Francija na drugem mestu prehitela Rusijo, katere izvoz orožja se je v zadnji petletki prepolovil. 

Audio file
13. 10. 2023 – 17.00
Obleganje okupirane Gaze in kontekst Hamasove operacije



Ladja Open Arms s humanitarno pomočjo za Palestince v Gazi uradno zaradi tehničnih težav ni izplula iz ciprskega pristanišča Larnaka. Predelani vlačilec bo v okviru pomorskega humanitarnega koridorja, ki ga je pretekli teden obljubila Evropska komisija, v Gazo dostavil 200 ton pitne vode, hrane in zdravil. Ladja je morala tik pred izplutjem prestati varnostni pregled izraelskih služb, po katerem so morali izplutje zamakniti. Izraelska okupatorska vojska nasilje nad Palestinci izvaja tudi v času muslimanskega ramazana. Izraelska policija je s palicami pretepla več ljudi, ki so ob začetku svetega meseca želeli vstopiti v mošejo Al Aksa, tretji najsvetejši muslimanski kraj. Izraelska vojska je sporočila, da je na območju Han Junisa v osrednjem delu okupirane Gaze izvedla več racij in aretacij ter v strelskih napadih ubila več palestinskih borcev. Ob tem še vedno izvaja zračne napade na območju celotne enklave. 

Audio file
23. 11. 2023 – 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

Izraelska vojska je zaposlene pri agenciji Združenih narodov za palestinske begunce, znani kot UNRWA, z mučenjem skušala prisiliti v »priznanje« vpletenosti v Hamasov napad sedmega oktobra. Agencija je to zapisala v svojem februarskem poročilu, v katerem so navedli, da je izraelska vojska pridržala več uslužbencev agencije in jih s pretepanjem, polivanjem z vodo in grožnjami svojcem silila v lažno priznanje. V poročilu pridržani omenjajo tudi druge oblike groženj, fizičnega in spolnega nasilja, smrt pripornikov in zavračanje zdravstvene oskrbe priprtih. Izrael je januarja agencijo brez dokazov obtožil, da je 12 njenih uslužbencev pomagalo izpeljati napad palestinskega odporniškega gibanja Hamas. Zaradi obtožb je 16 držav, med njimi nič kaj presenetljivo tudi največja podpornica izraelskega genocida v Gazi, Združene države Amerike, ustavilo financiranje agencije v višini skoraj 450 milijonov evrov.

Audio file
31. 5. 2023 – 17.00
Kurti prekinil žurke vojakov Kfora, razhudil veleposlanika ZDA



Kosovska volilna komisija je odločila, da bo referendum, na katerem bodo volivci odločali o razrešitvi županov štirih občin na Severu Kosova, potekal 21. aprila. Komisija je sporočila, da so občine Severna Mitrovica, Zubin Potok, Zvečan in Leposavić z večinsko srbskim prebivalstvom dosegle zadostno število podpisov pobude za glasovanje o razrešitvi županov. Podlaga za zbiranje podpisov je upravno navodilo, ki ga je vlada Albina Kurtija sprejela septembra 2023. To dovoljuje razrešitev županov s peticijo, ki jo mora podpisati najmanj 20 odstotkov vseh registriranih volivcev v občini. Vlada ni odpoklicala županov in razpisala ponovnih volitev, namesto tega morajo najprej opraviti referendum o morebitnem odpoklicu. Štirje župani albanske narodnosti v večinsko srbskih občinah so bili aprila lani izvoljeni, saj je Srbska lista volitve bojkotirala. 



V Volarih, kraju v občini Šipovo v Republiki Srbski, je potekal protestni shod proti geološkim raziskavam v dolini reke Plive, odpiranju novih rudnikov in izkopavanju litija na območju Republike Srbske. Protestni shod je organiziralo ekološko društvo Varuhi Plive in Janje, ki se poleg zaščite tamkajšnjega okolja zavzema za obuditev podjetja Gipsara. Tovarno mavčnih izdelkov, ki je zagotavljala več kot 300 delovnih mest, je nekdanji direktor Nebojša Ćurko leta 2020 privedel do stečaja. Shod je le ena v vrsti protestnih akcij proti raziskavam na raziskovalnem območju Sinjakovo. Ministrstvo za energetiko in rudarstvo entitete Republike Srbske je podjetju Lykos Balkan Metals odobrilo geokemične, geofizikalne in geološke raziskave svinca, cinka, bakra in sorodnih kovin na območju. To poleg občine Šipovo obsega občini Mrkonjić in Jezero. 

Sindikati so izrazili nasprotovanje temu, da vlada v pripravah sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti upošteva zgolj stališča delodajalcev. V petek je ministrstvo za delo sklicalo usklajevalni sestanek socialnih partnerjev, potem ko je izvajanje novele o evidentiranju prestalo trimesečno poskusno obdobje. Delodajalci so na sestanku vztrajali pri izbrisu domala vseh novosti lani sprejete novele. Zahtevajo na primer, da ostrejši nadzor nad delovnim časom zaposlenih velja le za kršitelje. Predstavniki sindikatov, ki temu nasprotujejo in vlado obtožujejo favoriziranja interesov delodajalcev, so nato sestanek zapustili. Kot so poudarili na novinarski konferenci, so delodajalci ustvarili občutek, da je zakon odveč, čeprav to ne drži. Minister za delo Luka Mesec je v petek v oddaji 24ur zvečer dejal, da razmišljajo o več možnih spremembah zakona. Evidentiranje odmora za malico ter prihoda in odhoda na delo bi lahko v prihodnje veljalo le za kršitelje delovnopravne zakonodaje. Sindikalne centrale opozarjajo, da je evidentiranje prihoda in odhoda nujno za ugotavljanje kršitev, v primeru sprejetja neusklajenih sprememb zakona pa grozijo tudi s tožbo na Sodišču Evropske unije. 

Mladi za podnebno pravičnost so opozorili, da je sklic posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško prenagljen. O razpisu posvetovalnega referenduma na pobudo Slovenske demokratske stranke bodo odločali na jutrišnjem zasedanju odbora državnega zbora za infrastrukturo. Kot so dejali v gibanju, ne nasprotujejo jedrski energiji, a želijo, da bi državljani pred referendumom dobili odgovore na naslednja vprašanja:

Izjava

Foto: Facebook, Čuvari Plive i Janje

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.