Kosovska vlada je sprejela odločitev, ki ukinja lepljenje nalepk na srbske registrske tablice. Odločitev lajša življenje predvsem Srbom na severu Kosova, ki bodo tako lažje prečkali administrativni prehod s Srbijo. Po navedbah vlade Albina Kurtija so odločitev sprejeli z namenom negovanja dobrih sosedskih odnosov s Srbijo. Decembra lani je namreč srbska vlada sprejela podoben odlok, ki vozilom s kosovskimi registrskimi tablicami omogoča vstop v državo. Spor z registrskimi tablicami med Srbijo in Kosovom se je začel po tem, ko se je vlada v Prištini odločila za popolno ukinitev srbskih registrskih tablic. Prebivalci severnega Kosova so morali vozila opremiti s kosovskimi registrskimi tablicami. Zaradi zahteve Kurtijeve vlade po preregistraciji vozil s srbskimi tablicami so Srbi na severu Kosova lanskega novembra izstopili iz kosovskih institucij. 

Delavci podzemne železnice v Londonu so začeli stavko, ki bo trajala vse do prihodnjega petka. Stavko organizira Sindikat železničarskih, pomorskih in prometnih delavcev, znan tudi kot RMT. Razlog za stavko je nezadovoljstvo s ponudbo podjetja Londonski promet, ki upravlja s podzemnimi železnicami v britanski prestolnici, da plače zaposlenim zviša za pet odstotkov. Sindikalisti poleg več kot pet-odstotnega zvišanja plače zahtevajo tudi ponovno vzpostavitev brezplačne vožnje na delo zaposlenih, ki je bila ukinjena leta 1996. Ostali sindikati delavcev podzemne železnice, med katerimi je tudi sindikat strojevodij Aslef, so sicer sprejeli ponudbo zvišanja plač za pet odstotkov in za razliko od RMT-ja  stavko preklicali. V Združenem kraljestvu pa od srede stavkajo tudi mladi zdravniki, ki bodo stavko nadaljevali vse do torka. Zahtevajo dvig osnovne plače za 35 odstotkov in izboljšanje delovnih pogojev. Stavka je povzročila na tisoče odpovedi pregledov in rutinskih operacij, ki bodo še dodatno vplivali na že tako dolge čakalne vrste v britanskem javnem zdravstvu. Čakalne dobe pacientov so se kljub obljubi predsednika vlade Rishija Sunaka, da jih bo skrajšal, podaljšale. V preteklem letu je na pregled ali operacijo tako čakalo dobrih petsto tisoč ljudi več kot lani. 

Okoli 30 nemških kmetov, nezadovoljnih z vladnimi načrti o nižanju kmetijskih subvencij, je gospodarskemu ministru Robertu Habecku blokiralo izkrcanje s trajekta v severnonemškem mestu Schlüttsiel. Habeck, ki je član stranke Zelenih in podkancler, je s soprogo trajekt lahko zapustil šele po posredovanju policije. Nemški kmetje so zaradi načrta za znižanje davčnih olajšav začeli protestirati že decembra. Vlada je načrte zaradi protestov sicer omilila. Ohranili bodo oprostitev davka na kmetijsko mehanizacijo, subvencije za dizelsko gorivo pa bodo zmanjšali postopoma.

Pakistanski parlament je podprl resolucijo, s katero namerava zamakniti splošne volitve, razpisane za 8. februar. Kot uradni razlog za zamaknitev volitev so podali neprimerne vremenske razmere in varnostne grožnje. Senatorji menijo, da bo v hladnejših območjih države mraz volivcem onemogočil udeležbo na volitvah. Poleg tega jih skrbijo tudi nedavni poskusi atentatov na politike, med drugim poskus uboja vodje Zbora islamskih klerikov, Fazlurja Rehmana. V zgornjem domu parlamenta je bilo ob glasovanju sicer navzočih le 14 od skupno 100 senatorjev, proti resoluciji pa sta glasovala le začasni minister za informiranje Murtaza Solangi in senator opozicijske Pakistanske muslimanske lige Afnan Ullah Khan. Resolucija sicer ni obvezujoča in predstavlja le možnost, da bi bile volitve zamaknjene. Če bo do ponovnega zamika le prišlo, bo to že druga prestavitev splošnih volitev v zadnjih mesecih. Po razpustitvi spodnjega doma parlamenta avgusta lani bi morale splošne volitve steči že novembra, a so bile prestavljene zaradi reorganizacije volilnih okrožij. 

Izraelska vojska je po pričevanju prebivalstva v begunskem taborišču Magazi v centralni Gazi s tanki vdrla v taborišče in pri tem vozila preko ljudi ter streljala na civiliste. V zadnjih 24 urah so po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje izraelske sile v Gazi ubile več kot 160 ljudi. Skupaj je tako od začetka spopadov 7. oktobra izraelska vojska ubila že dobrih 22 tisoč ljudi. Nasilje pa Izrael vrši tudi na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelska vojska je v taborišču Nur Šams po dvodnevnem obleganju zaslišala petsto ljudi, med drugim tudi otroke in ženske. 150 jih je nato odpeljala v vojaško bazo, 20 pa jih na mestu aretirala. Od vdora borcev islamskega odporniškega gibanja Hamas na območje, ki ga nadzoruje Izrael, so izraelske sile pridržale več kot pet tisoč ljudi. V tem času je po podatkih Palestinskega kluba zapornikov v izraelskih zaporih umrlo šest ljudi. 

Premier Robert Golob je v Državni zbor poslal predlog za imenovanje poslanke Gibanja Svoboda Mateje Čalušić na mesto kmetijske ministrice. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da je upokojeni major Vojko Adamič umaknil soglasje za kandidaturo. Po informacijah portala N1 je Adamič umaknil kandidaturo po tem, ko se ni izkazal na predstavitvi pred poslanci. Golob je v intervjuju na Televiziji Slovenija še 18. decembra trdil, da je edini razlog za zavlačevanje z imenovanjem Adamiča to, da je bil nesojeni kandidat takrat v tujini. Matejo Čalušić naslednjo sredo čaka predstavitev pred parlamentarnim odborom za kmetijstvo, na seji pa jo morajo po tem potrditi še poslanci. Čalušić, diplomirana agronomka, se sicer ne ukvarja z ljubiteljsko vzrejo koz, kot to velja za Adamiča. Premier je novo ministrico za kmetijstvo iskal od lanskega oktobra, ko je predlagal razrešitev Irene Šinko, ministrstvo pa je začasno prevzel obrambni minister Marjan Šarec. 

Predsednik vlade Robert Golob je Komisiji za preprečevanje korupcije prijavil spremembe svojega premoženjskega stanja v minulem letu. Prijavil je odsvojitev zemljišč v skupni izmeri dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov in odsvojitev več kot 10 tisoč evrov vrednih denarnih sredstev. Kot v odgovoru za časopis Delo pojasnjujejo iz Kabineta predsednika vlade, so odsvojitve rezultat ločitve premierja in njegove nekdanje žene Jane Nemec Golob. V zemljiški knjigi je sicer razvidno, da je Golobova bivša žena edini lastnik družinske hiše z bazenom v Kromberku pri Novi Gorici, a je nepremičnino premier kljub temu opredelil kot odsvojeno lastnino. Zaradi tega je protikorupcijska komisija prijavo opredelila za nerazumljivo in Goloba prosila za dodatna pojasnila. Premier je poleg tega v preteklem letu postal edini lastnik podjetja Star Solar, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike. Protikorupcijska komisija je nato sporočila, da bo začela preiskovati Golobovo lastništvo podjetja. Predsednik vlade je protikorupcijski komisiji prijavil tudi pridobitev premičnine v vrednosti več kot 10 tisoč evrov in prevzem odplačila posojila oziroma dolga v višini več kot deset tisoč evrov. 

Direkciji za vode do konca minulega leta ni uspelo zaključiti prve faze protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice, zaradi česar so izgubili osem milijonov dodatnih evropskih sredstev. Po novem bo direkcija tako dobila le 34 namesto 42 milijonov evropskih kohezijskih sredstev. Do zamude pri gradnji in preoblikovanju Gradaščice je po navedbah direkcije prišlo zaradi več razlogov. Med drugim izpostavljajo težave s pridobivanjem zemljišč, epidemijo covida-19, prekinitev dobavnih tokov zaradi vojne v Ukrajini, avgustovske poplave in povečanje cen gradbenih materialov. Gradnjo dela prve faze v občini Dobrova – Polhov Gradec bodo po navedbah direkcije končali letos, zaključek dela prve faze na Viču pa še ni na vidiku. Drugo fazo gradnje bodo financirali iz državnega proračuna.

OFF sta pripravila vajenec Petar in Neva.

Vir fotografije: obdelano, Creative Commons, Pixexid