Izraelske sile so v zračnem napadu v kraju Darja na jugu Libanona lažje poškodovale tri pripadnike mirovne misije Združenih narodov v Libanonu, znane kot Unifil. Mirovnike je poškodovala eksplozija v bližini njihovega jasno označenega vozila Združenih narodov. Dan pred tem je izraelska vojska v zračnem napadu na skladišče, za katerega trdijo, da je v njem šiitsko gibanje Hezbollah shranjevalo orožje, ubila vsaj deset ljudi, med njimi eno žensko in dva otroka. Izraelska genocidna vojska pobijanje otrok nadaljuje tudi v Gazi, kjer je po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje čez vikend ubila vsaj 25 Palestincev, od tega družino s šestimi otroki. Medtem je Agencija združenih narodov za palestinske begunce, krajše UNRWA, sporočila, da je izraelska vojska tako imenovane humanitarne cone skrčila na zgolj 11 odstotkov celotnega območja okupirane Gaze, kar je približno enako površinama slovenskih občin Duplek ali Šenčur.

Palestinsko ministrstvo za finance je izdalo poročilo, v katerem ugotavlja, da izraelska vlada zadržuje več kot milijardo in pol evrov davkov, ki jih pobira od Palestincev na območju Zahodnega brega. Izrael namreč v skladu z dogovorom z palestinsko oblastjo, ki jo na Zahodnem bregu vodi stranka Fatah, pobira davke. Po poročanju palestinske tiskovne agencije WAFA je cilj Izraela povečanje ekonomske stiske Palestincev, kar naj bi ustvarilo pritisk na Palestinsko narodno upravo. Ta bi potem prekinila plačevanja državnim uslužbencem in upokojencem v Gazi. Prav tako je Izrael po poročanju palestinskega finančnega ministrstva v zadnjih 12 letih samo od plačil za komunalne in zdravstvene storitve zadržal za okoli pet milijard evrov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je podpisal odlok o prepovedi izvoza premoga v Izrael. To je storil z namenom pritiska na Izrael, da ta konča izvajanje genocida v Gazi, saj po Petrovih trditvah Izrael uporablja kolumbijski premog za izdelavo bomb, s katerimi s katerimi pobija palestinske otroke. Trditev ni neutemeljena, saj je Kolumbija največja dobaviteljica premoga v Izrael. Leta 2023 je tako Izrael od Kolumbije kupil za dobrih 400 milijonov evrov premoga. Dobavo premoga v Izrael je Kolumbija prekinila že junija, od februarja pa je prepovedana prodaja orožja na območja pod izraelsko okupacijo.

Ostajamo v Južni Ameriki. V venezuelski prestolnici Caracas so čez vikend ponovno potekali protesti proti rezultatom volitev 28. julija, na katerih je ponovno slavil dosedanji predsednik Nicolas Maduro. K protestom je pozvala vodja opozicije Maria Corina Machado, ki ji je vrhovno sodišče zaradi podpore ameriških sankcij prepovedalo udeležbo na volitvah. Opozicija rezultatov volitev ne priznava in trdi, da je zmagal njihov kandidat Edmundo González Urrutia. Protesti v Venezueli potekajo že od razglasitve volilnih rezultatov, policija pa je na njih aretirala že več kot 2400 ljudi.

Libijska Centralna banka je prekinila poslovanje, potem ko je neznana skupina ugrabila vodjo informacijskih tehnologij Musaba Msallema. Iz centralne banke so v sporočilu za javnost zapisali, da je tudi več drugih zaposlenih prejelo grožnje z ugrabitvijo in da bo poslovanje prekinjeno, dokler ugrabitelji ne vrnejo Msallema. Teden dni pred ugrabitvijo je bil sedež Centralne banke tarča oboroženega obleganja, s čimer je skupina napadalcev želela izsiliti odstop guvernerja Seddika al-Kabira, ki je tarča kritik zaradi načina upravljanja libijskih naftnih virov. Libijska Centralna banka ima sicer v lasti edini mednarodno priznani sklad za libijske prihodke od nafte, ki je izrednega pomena za državo. Libija se namreč po podatkih Mednarodne agencije za energijo, znane kot IAE, za leto 2021 uvršča na drugo mesto med afriškimi državami po količini izvožene nafte.

Indijski zdravstveni delavci so v soboto v več mestih izvedli 24-urno protestno stavko zaradi posilstva in umora specializantke v kalkutski bolnišnici. Zdravstveni delavci so med stavko, h kateri je dan prej pozvalo Indijsko zdravniško združenje, izvajali le najnujnejše zdravstvene storitve, na ulicah pa so potekali množični protesti, ki so se jim pridružili tudi drugi državljani. Protesti so se sicer začeli že devetega avgusta, ko so v sejni sobi bolnišnice v Kalkuti našli izmaličeno truplo 31-letne zdravnice. Policija je, da bi preprečila nadaljne proteste, dan po začetku stavke prepovedala zbiranje pet ali več oseb pred bolnišničnimi ustanovami.

Kitajski predsednik Ši Džinping in njegov vietnamski kolega To Lam sta podpisala štirinajst bilateralnih sporazumov, ki se nanašajo na več različnih področij. Med drugim sta podpisala sporazum o standardizaciji železniških prog. Tako bodo vietnamske železnice, ki so osnovane na francoski kolonialni gradnji, prilagojene na kitajske hitre železnice, kar bo zmanjšalo potovalni čas med državama. Ostali podpisani sporazumi se nanašajo na sodelovanje med centralnimi bankami, mediji, zdravstvom in inšpekcijskim nadzorom določenega blaga.

Pred odhodom na staro celino pa še suspenzirana novica. Ljudsko sodišče mesta Jingzhou v kitajski provinci Hubei je nekdanjega podpredsednika kitajske nogometne zveze Lija Yuyija zaradi korupcije obsodilo na enajst let zaporne kazni. Poleg zaporne kazni bo moral Li plačati še dobrih 120 tisoč evrov denarne kazni. V zadnjih dveh letih so sodišča zaradi korupcije obsodila več kot deset visokih nogometnih funkcionarjev. Letošnjega marca je tako sodišče v isti provinci Hubei zaradi sprejemanja več kot deset milijonov evrov podkupnin nekdanjega predsednika Kitajske nogometne zveze Chena Xuyuana obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.

V Bratislavi je več tisoč protestnikov protestiralo proti vladi Roberta Fica in nadomestitvi Radiotelevizije Slovaška s Slovaško radiotelevizijo. Slednja dovoljuje precej več vpliva vladajočih strank, saj bo glavno besedo imel devetčlanski svet, katerega člane bosta izbrala parlament in Ministrstvo za kulturo. Več o protestih, ki so se začeli že prejšnji teden in niso usmerjeni le proti reformi javne radiotelevizije, pove Albin Sybera, slovaški novinar portala BNE Intellinews.

Izjava

Na izviru reke Une na Hrvaškem so med vikendom ponovno potekali protesti krajanov naselij Srb in Donja Suvaja proti izgradnji manjše hidroelektrarne v neposredni bližini izvira. Državni inšpektorat Republike Hrvaške je ugotovil nepravilnosti pri postopku izdajanja dovoljenja za gradnjo hidroelektrarne, saj ni bil izveden postopek presoje ekološke sprejemljivosti posega, prav tako ni bilo zahtevano mnenje o potrebi presoje vplivov na okolje. Zaradi izdaje pomanjkljivega dovoljenja je inšpektorat že vložil kazensko ovadbo zoper enega od uradnikov v Zadarski županiji, a dela še vedno niso ustavljena, pri čemer inšpektorat hkrati trdi, da ne more storiti ničesar. Proteste, ki jih organizira društvo Moj Srb, so med vikendom spremljali tudi koncerti, na katerih sta nastopila Darko Rundek in Mile Kekin.

Godilo se je pred slabimi dva tisoč leti. Petovija je bila slavnostno okrašena in pripravljena na veličastno zborovanje vojskovodij Študentskega cesarstva. Po obilni pojedini je s čašo vina v roki Andrejus Antonius Primus Klasincus pričel slavnostni govor. V njem se je pohvalil, kako dobro je vladal vsem manjšim ljudstvom, ki živijo in delujejo v cesarstvu, ki ga mnogi poznajo kot ŠOU. Nato pa se je odkrhal in dejal, da je napočil čas, da ljudstvu iz doline Rož, bolje poznanemu kot RŠevci, podeli vse pravice in avtonomijo znotraj cesarstva, da bodo le lahko prosto delovali in ustvarjali.

Vrnimo se v sedanjost. Na Ptuju so priredili tridnevni sklop dogodkov, ko se Ptuj prelevi v rimsko Petovijo, s katerim že 17 let obujajo rimsko kulturo. Petovijskega obeležja se je kakopak udeležil tudi v togo odet Andrej Klasinc, predsednik društva Poetovio LXIX in direktor ŠOU v Ljubljani.