Kabinet odhajajočega ameriškega predsednika Joeja Bidna je napovedal nov paket vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti dobrih 476 milijonov evrov. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je za medije povedal, da načrt vsebuje »nujno« potrebno orožje in opremo, kot so raketni sistem High Mobility Artillery, strelivo, drone in oklepna vozila. Gre za še en paket vojaške pomoči, ki ga odhajajoča Bidnova administracija skuša sprejeti, odkar je novoizvoljeni predsednik Donald Trump napovedal, da bo drastično zmanjšal vojaško podporo Ukrajini. Spomnimo, da je pretekli mesec Bidnova administracija sprejela paketa varnostne in vojaške pomoči Ukrajini, ki sta skupaj vredna dobro milijardo in pol evrov.

Bidnova administracija je sprejela rekordno število pomilostitev in znižanj zapornih kazni. Kot je tradicionalna navada odhajajočih ameriških predsednikov, je tudi Biden ostal zvest tradiciji in skupaj zmanjšal kar 1500 zapornih kazni ter pomilostil 39 ljudi. Odločitev je sprejel skoraj dober teden po tem, ko je pomilostil svojega sina Hunterja Bidna. Čeprav je sprva trdil, da tega ne bo storil, si je nato premislil in sina pomilostil vseh kaznivih dejanj tako v preteklosti kot tudi morebitnih kaznivih dejanj, ki jih je Biden mlajši zagrešil, a bo zanje obtožen v prihodnosti.

Ostajamo pri imperialističnih silah, le da so te obarvane še z izvajanjem genocida. Izraelska sionistična vojska je s tanki prečkala mejo s Sirijo in sedaj okupira vas Umm Batna. Le približno 200 kilometrov severno pa sta Golansko planoto obiskala izraelski sionistični obrambni minister Izrael Katz in premier Benjamin Netanjahu. Ob priložnosti sta tudi izrazila zadovoljstvo, da se je po 51 letih območje vrnilo v last Izraela.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval predsednika stranke Demokratično gibanje, Françoisa Bayrouja. Do ponovnega imenovanja predsednika francoske vlade je prišlo, potem ko je parlament izglasoval nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja. Barnierjeva vlada bo svoje delo nadaljevala do imenovanja nove vladne sestave. Spomnimo, da tako Michel Barnier kot François Bayrou prihajata iz renesančnega zavezništva predsednika Macrona. Na parlamentarnih volitvah je največje število sedežev, 182, koalicija levih strank, imenovana Nova ljudska fronta. Sledilo ji je renesančno zavezništvo predsednika s 168 sedeži. Tretjeuvrščena pa je bila koalicija desničarskih strank Nacionalni zbor, ki ga neuradno vodi Marine Le Pen, s 143 sedeži.

Italijansko vrhovno sodišče v Rimu je v svojem mnenju izrazilo podporo izvedbi referenduma o zakonu, ki petnajstim italijanskim deželam brez posebnega statusa daje možnost večje avtonomije. Zakon o avtonomiji dežel, ki ga je predlagala desna populistična koalicijska stranka Liga, je rimski senat italijanskega parlamenta sprejel pred dobrim letom dni, vendar ga je moral za realizacijo potrditi še italijanski spodnji dom parlamenta. Ta je zakon potrdil junija letos in določil, da začne veljati z letom 2026. Opozicija je zakonu nasprotovala že od samega začetka, vendar je šele v preteklem mesecu zbrala zadostno količino podpisov državljanov, s katerimi je lahko vložila pobudo za referendum. Zakonu v opoziciji nasprotujejo, ker naj bi poglabljal obstoječe razlike med italijanskimi deželami. Zadnjo besedo bo sedaj imelo italijansko ustavno sodišče, ki bo januarja odločalo o izvedbi referenduma.

Notranji ministri držav članic Evropske unije so na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve odobril polno članstvo Bolgarije in Romunije v schengenskem območju. Nadzor na mejah med drugimi državami schengenskega območja ter Bolgarijo in Romunijo bo tako odpravljen s prvim januarjem prihodnje leto. Na teh mejah tako ne bo več sistematičnega preverjanja oseb, še vsaj pol leta pa bodo pristojni organi izvajali ciljno usmerjen nadzor. Vstop držav v schengensko območje sta z vetom blokirali Nizozemska in Avstrija. Od marca sta bili sicer vključeni v tako imenovani zračni in pomorski schengen. Avstrijsko notranje ministrstvo, ki je priključitvi držav v schengensko območje nasprotovalo zaradi nevarnosti nezakonitih prehodov, je veto sicer umaknilo ta teden.

V Federaciji Bosne in Hercegovine je začel veljati nov odlok o kajenju, ki kajenje omejuje samo na »posebne prostore«. Zakon je sicer prvotno začel veljati pred šestimi meseci, a so lastnikom gostinskih objektov namenili dodatnega pol leta za prilagoditev. Pravnim osebam, ki bodo kajenje kljub prepovedi dopustile, grozi 2500 evrov kazni, kadilcem, ki se bodo pregrešili, pa okoli 50 evrov. Kajenje v zaprtih javnih prostorih je sicer urejeval že zakon iz prejšnjega leta, ki je kajenje v lokalih omejili na tiste, kjer ne strežejo hrane. Novi odlok pa prepoveduje kajenje tudi v takšnih lokalih.

Venezuelska vlada je iz pripora izpustila več kot sto protestnikov, ki jih je policija pridržala zaradi protestiranja proti izidom predsedniških volitev. Do izbruha protestov je prišlo, ko je Nicolás Maduro ponovno osvojil šestletni predsedniški mandat. Po rezultatih državne volilne komisije je Maduro osvojil okrog 51 odstotkov glasov in tako premagal svojega glavnega tekmeca iz stranke Demokratična enotna platforma, Edmunda Gonzáleza Urrutio, za katerega je glasovalo okrog 44 odstotkov volivcev. Opozicija je rezultate označila za lažne ter s tem sprožila val protestov po vsej državi, ki jih je skušala policija na vsak način zaustaviti.

Moldavski parlament je sprejel odlok, s katerim uveljavlja šestdeset dnevne krizne razmere v državi. Predsednik vlade Dorin Recean je krizne razmere označil kot nujne za državo, saj bi s tem prekinili odvisnost od ruskega plina za zagotavljanje energije po državi. Moldavija namreč večino energije zagotavlja z uvozom ruskega plina podjetja Gazprom. Odločitev je parlament sprejel, potem ko je vlada naznanila, da ne bo podaljšala obstoječe pogodbe z Gazpromom za dobavo plina. Prekinitev dobave ruskega plina bi imelo največje posledice na odcepljeno Pridnestrsko moldavsko republiko, ki tako ne bi več prejemala brezplačnega ruskega plina.

Državni zbor je s 50 glasovi za in 14 proti sprejel zakon o prehodnem financiranju pospešenega in »pravičnega« izstopa iz premoga. Nov zakon tako določa, da bo TEŠ do konca leta 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje občin Velenje in Šoštanj. Poglavitne določitve zakona so, da se lastništvo Teša in Premogovnika Velenje prenese s Holdinga Slovenske elektrarne na državo, družbi pa bosta prešli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga. Poleg tega bo država za tri kurilne sezone zagotovila predvidoma dobrih 400 milijonov evrov, od tega 320 milijonov evrov za nadomestilo kritja stroškov javne službe in 80 milijonov evrov za odplačilo posojila za gradnjo TEŠ 6. Z zakonom bo tudi določena cena, po kateri bo TEŠ zagotavljal topolo, in sicer bo za letos veljala cena toplote, ki je veljala za 1. oktober, vsako naslednje leto se bo ta usklajevala z inflacijo. Po navedbah vlade naj bi s tem preprečili stečaj TEŠ in premogovnika, ohranili delovna mesta in vir ogrevanja do opredelitve dolgoročnih ukrepov.