Iraški parlament je soglasno sprejel zakon, ki prepoveduje normalizacijo diplomatskih odnosov z Izraelom. Zakon, ki so ga poimenovali Kriminalizacija normalizacije in vzpostavitve stikov z zionistično entiteto, predvideva kriminalizacijo gospodarskih, vojaških, kulturnih in diplomatskih odnosov na ravni države in posameznika. Uzakonjena je tudi prekinitev poslovanja iraških gospodarskih družb z Izraelom. V nasprotju z Irakom se od februarja 2020 vse več arabskih držav, denimo Združeni arabski emirati, Saudova Arabija, Sudan in Maroko, odločajo za vzpostavitev diplomatskih odnosov z Izraelom.

Selimo se v Pakistan, kjer je nekdanji premier Imran Khan vladi zagrozil, da bo s privrženci vkorakal v poslopje parlamenta, če vlada Šabaza Šarifa v naslednjih šestih dneh ne razpiše volitev. Khan je v glavnem mestu Islamabad nagovoril večtisočglavo množico ter poskusil prisiliti Šarifovo vlado, da razpiše nove volitve. Vrhovno sodišče je v odredbi lokalnim oblastem naložilo, naj odstranijo policijsko zaporo okrog mesta, protestnikom pa dovolilo shod na natanko predpisanih lokacijah v mestu, da ne bi prišlo do blokade prestolnice. Protestniki navodil niso upoštevali in shod se je prelevil v ulični spopad s policijo, ki je proti protestnikom uporabila solzivec in gumijevke. Policija je pridržala več sto protestnikov, po Khanovih besedah pa naj bi jih še pet umrlo. Obrambno ministrstvo je kasneje vpoklicalo vojsko, ki je bila zadolžena za varovanje državnih ustanov, kot so ustavno sodišče, parlament in premierjeva pisarna.

Gambijska parlamentarna preiskovalna komisija je izdala poročilo o kršitvah človekovih pravic in zločinih proti človeštvu, ki jih je izvajala oblast nekdanjega predsednika Yahye Jammeha. V poročilu je komisija ugotovila, da je Jammehov krog sodeloval pri množičnih aretacijah in mučenjih opozicijskih voditeljev. Med letoma 1996 in 2017 je po podatkih, zbranih v poročilu, zaradi vladnega nasilja umrlo med 200 in 250 ljudi, ki so bili obtoženi po krivici. Komisija poziva gambijsko vlado, naj prične sojenje proti nekdanjemu predsedniku in pripadnikom Jammehove osebne straže, ki jo je ta pogosto izkoristil za doseganje političnih ciljev. Jammeh je prišel na oblast z vojaškim udarom leta 1994, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za predsednika države. To je vodil do leta 2017, ko ga je na volitvah premagal eden izmed vodij opozicije Adama Barrow. Jammeh sprva poraza ni priznal, dokler ga ni decembra istega leta z oblasti odstavila vojaška intervencija Gospodarske zveze zahodnoafriških držav. Jammeh je trenutno v izgnanstvu v Ekvatorialni Gvineji, ki pa z Gambijo nima dogovora o predaji obtožencev.

Spodnji dom španskega parlamenta je z 201 glasom za in 140 proti izglasoval nov zakon o spolnem nasilju po modelu »samo ja pomeni ja«. Ta odpravlja razlikovanje med spolnim nasiljem in zlorabo, spolno nasilje pa bo obravnavano enako kot posilstvo s predpisano kaznijo do 15 let zapora. Kot kaznivo dejanje bodo obravnavani tudi tako imenovani »komplimenti zastraševalne narave« in širjenje posnetkov spolnih odnosov. Zakonu sta nasprotovala Ljudska stranka in populistični Vox, ki ugovor utemeljujeta z argumentom, da bi zakon ogrozil načelo domneve nedolžnosti.      

Poljski parlament je sprejel odlok o razpustitvi disciplinske zbornice ustavnega sodišča, ki jo bo, kot predvideva dikcija odloka, nadomestil nov organ. To je odziv na zamrznjenje izplačila okoli 36 milijard evrov finančnih sredstev Evropske unije, ki bi jih Poljska prejela za zajezitev posledic epidemije covida-19. Leta 2019 je poljska vlada sprejela novo pravosodno reformo, ki je predpisovala ustanovitev disciplinske zbornice za pregledovanje politične naklonjenosti sodnikov in zagotavljanje politične neodvisnosti sodstva. Evropska komisija je zakon označila za sporen, češ da krši načelo vladavine prava in omejuje neodvisnost poljskega sodstva. Oktobra lani je sodišče EU Poljski naložilo denarno kazen milijon evrov dnevno za vsak dan delovanja disciplinske zbornice. Do zdaj je Poljska zbrala okoli 200 milijonov evrov kazni. Notranjepolitični odzivi na odlok so mešani; koalicijske partnerice so ga označile za nezadovoljivega, medtem pa stranke opozicije, ki so v spodnjem domu soglasno glasovale proti odloku, trdijo, da gre za politično manevriranje vlade, da bi prejela denar EU. Sprejem odloka o razpustitvi disciplinske zbornice mora potrditi še senat, v katerem ima večino opozicija. Ta še opozarja, da razpustitev ni zadosten ukrep, temveč bi moral parlament znova imenovati sodnike, ki jih je disciplinska zbornica suspendirala.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je odločilo, da predlog volilnega zakona, ki so ga predlagali v HDZ BiH, ni škodljiv za bistvene interese Bošnjakov v federaciji. Zakon je določal nov način izvolitve hrvaškega predstavnika v predsedstvo BiH in nov način izvolitve za poslance zgornjega doma bosanskega parlamenta. Bosanski poslanci so predlog zakona blokirali, saj naj bi zakon oškodoval politični položaj Bošnjakov. Zato je predlog obravnavalo ustavno sodišče in ga, potem ko je ugotovilo skladnost s ustavo, vrnilo v odločanje zgornjemu domu. Podporo zakonu so napovedali tudi bosanski Srbi pod vodstvom Milorada Dodika. Vendar mora zakon prestati glasovanje v spodnjem domu, v katerem so bošnjaške in državljanske stranke napovedale, da zanj ne bodo glasovale. Predsednik Stranke demokratične akcije Bakir Izetbegović je hrvaško zakonsko pobudo označil za škodljivo in dejal, da poskuša HDZ paktirati z Dodikom, da bi Bošnjake politično izigrali. V Bosni bodo 2. oktobra potekale državnozborske volitve, ki se bodo izvedle še po starem volilnem zakonu.   

Srbija bo na Madžarskem skladiščila zemeljski plin za prihodnjo zimo, sta se na srečanju v Budimpešti dogovorila madžarski in srbski zunanji minister, Péter Szijjártó in njegov srbski kolega, nič več doktor Siniša Mali. Ta je dejal, da namerava srbska vlada v madžarskih skladiščih do konca junija uskladiščiti 500 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga bodo lahko začeli uporabljati oktobra. Po Malijevih besedah bo dogovor omogočil stabilno oskrbo države s plinom naslednjo zimo, ko bo imela Srbija tudi možnost kupiti plin od Madžarske. Desetletni dogovor o dobavi zemeljskega plina med Srbijo in Rusijo se bo iztekel 31. maja, nadaljnji dogovor o količini in ceni plina pa še ni sklenjen.

Sindikat upokojencev Slovenije, krajše SUS, je za novo-staro predsednico izvolil Francko Ćetković, ki bo funkcijo opravljala še naslednjih pet let. 

Za kaj pa se bo zavzemal SUS v novem mandatu Ćetković?

Izjava

Volitve v SUS sovpadajo z oblikovanjem nove vlade, ki naj bi jo po potrditvi v državnem zboru predvidoma dobili v sredo. Od za zdaj še mandatarja Roberta Goloba Ćetković pričakuje, da bo njegova vlada spoštovala in vodila socialni dialog.

Izjava

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Beno, mentoriral je Fabjan.