Na predsedniških volitvah v Gvatemali je s skoraj 61 odstotki zmagal socialdemokrat Bernando Arévalo, ki je premagal konservativno kandidatko Sandro Torres. Arévalo je nekdanji diplomat in sin nekdanjega predsednika Juana Joséja Arévala, ki je vladal do leta 1951. Arévalo bo januarja zamenjal predsednika Alejandra Giammatteija, ki je med državljani nepriljubljen zaradi zatiranja staroselcev, kmetov in sindikalistov. Pred volitvami je kandidaturo Arévala poskušal preprečiti državni tožilec, ki je v začetku julija suspendiral njegovo socialno-liberalno stranko Gibanje Seme. Tožilec je preiskoval, ali je pri zbiranju podpisov za oblikovanje stranke prišlo do nepravilnosti, česar na koncu ni ugotovil. 25. junija so s prvim krogom predsedniških volitev potekale tudi parlamentarne volitve, na katerih je 39 sedežev v 81-članskem parlamentu dobila konservativna stranka Vamos, ki jo vodi Giammattei. Arévalovo Gibanje Seme je dobilo 23 sedežev, zato bo težko sestavil vladno koalicijo. 

Ostajamo v Latinski Ameriki. V Ekvadorju je potekal prvi krog predsedniških volitev, na katerih je največ podpore prejela levičarska kandidatka Luisa González. Prejela je 33 odstotkov glasov in se bo v drugem krogu pomerila z desnim Danielom Noboo, ki je prejel 24 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je bil Christian Zurita, ki je kot predsedniški kandidat nadomestil Ferdinanda Villavicencia, ki so ga v začetku meseca ubili v atentatu. Luisa González je kandidatka stranke nekdanjega predsednika Rafaela Corree, ki je bil predsednik do leta 2017. 

Še na sever. Lauro Ann Carleton, lastnico trgovine z oblačili v Kaliforniji, so umorili v konfliktu zaradi izobešanja zastave ponosa. Neidentificirani moški je pred trgovino nasprotoval izobešenju zastave in pozival lastnico, naj jo sname. Ta tega ni želela storiti, zato jo je moški ustrelil. Storilca je policija ubila med begom, njegova identiteta pa še ni znana. 

In še k bojem v naši soseščini. Ženska mreža Hrvaške in druge organizacije so pred hrvaškim ministrstvom za pravosodje organizirale protestno akcijo »Varnost žensk, odgovornost države« v spomin na umorjeno Nizamo Hećimović in v podporo ženskam Bosne in Hercegovine, ki se zavzemajo za učinkovitejše preprečevanje nasilja nad ženskami v državi. Pod istim sloganom se je zvrstilo še vsaj 18 drugih protestov, med drugim v Splitu in Osijeku. Prav tako so bili protesti organizirani po najmanj 11 mestih v Bosni in Hercegovini. Nizamo Hećimović je nekdanji mož umoril s strelom v glavo, umor pa prenašal v živo po družbenih omrežjih. Hrvaške aktivistke od ministrstva za pravosodje in upravo zahtevajo, da se femicid v kazenskem zakoniku opredeli kot posebno dejanje in da se vsako nasilje nad ženskami opredeli kot nasilje na podlagi spola ter kot predmet kaznivega dejanja, ne prekršek. Zahtevajo tudi sprejetje nacionalne strategije za boj proti femicidu, delo na področju preprečevanja tovrstnega nasilja in ustanovitev delovne skupine, ki se bo s tem ukvarjala. Lani je bilo na Hrvaškem trinajst žrtev femicida, v tekočem letu pa štiri. 

Avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo je nekdanjega avstrijskega kanclerja Sebastjana Kurza obtožilo krivega pričanja pred parlamentarnim preiskovalnim odborom v korupcijski aferi zaradi imenovanj v državni holding ÖBAG. Kurz je pred komisijo leta 2020 izjavil, da ni bil neposredno vpleten v izbor kandidatov za vodilno mesto holdinga, a SMS-sporočila med njim in njegovim izbrancem za vodjo ÖBAGA, Thomasom Schmidtom, pričajo o nasprotnem. Sojenje Kurzu se bo začelo 18. oktobra na deželnem kazenskem sodišču na Dunaju. Če bo spoznan za krivega, ga čakajo do tri leta zapora. Oktobra 2021 je Sebastian Kurz, nekdanji čudežni deček avstrijske ljudske stranke, odstopil s premierskega položaja prav zaradi razkritih sporočil, ki so pokazala na njegove nečedne posle. Kasneje se je zaposlil v ameriški Silicijevi dolini. 

Stranka Za Tajce je sporočila, da bo koalicijo sestavila z 10 strankami, med katerimi sta tudi stranka Združenega tajskega naroda in stranka Ljudska državna oblast, ki podpirata vojaško vladavino. Član prve je premier v odhajanju,  Prajut Čan Oča, ki je kot vrhovni poveljnik tajske kraljeve vojske leta 2014 izvedel državni udar. Čan Oča je sicer po porazu na majskih volitvah, na katerih je zmagala protivojaška stranka Korak naprej, dejal, da se bo iz politike umaknil. Podpredsednik vlade v odhajanju in član stranke Ljudska državna oblast je Pravit Wongsuwon, ki je vodil svetovalni odbor vojaške hunte po državnem udaru. Jutri bo tajski parlament tretjič glasoval o mandatarju, tokrat se bo za mesto potegoval nepremičninski mogotec Seta Tavisin iz stranke Za Tajce. V spodnjem domu parlamenta ima zagotovljenih 314 glasov, kar pomeni, da za izvolitev potrebuje vsaj 59 glasov senatorjev iz zgornjega doma parlamenta. Senat ima 250 članov, ki jih imenuje vojska. Glede na to, da je nova koalicija vojski naklonjena, lahko Tavisin pričakuje podporo senatorjev. Prejšnji mesec je parlament premierski stolček dvakrat odrekel Piti Limčaroenratu, vodji liberalne stranke Korak naprej. Ta je sicer zmagala na majskih volitvah, a zaradi obljubljenih reform zakonov, kot je zakon o razžalitvi monarhije, Limčaroenrat ni dobil podpore senata. 

Med marcem leta 2022 in junijem letos je po poročanju nevladne organizacije Human Rights Watch savdska mejna straža na meji z Jemnom pobila na stotine etiopskih beguncev. Straža je proti migrantom uporabljala eksplozivno in strelno orožje, v nekaterih primerih so jih vprašali, v kateri ud naj jih ustrelijo, in jih nato ustrelili od blizu. Straža je pobijala tudi migrante, ki so poskušali pobegniti nazaj v Jemen, in otroke. Na Human Rights Watch, ki ima sedež v New Yorku, so intervjuvali 42 ljudi, vključno z 38 etiopskimi migranti in prosilci za azil, ki so poskušali prečkati jemensko-savdsko mejo, ter štiri bližnje tistih, ki so mejo poskusili prečkati. Poleg tega je organizacija analizirala več kot 350 videoposnetkov in fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih, in več sto kvadratnih kilometrov satelitskih posnetkov. Human Rights Watch pobijanje migrantov na meji med Jemnom in Saudovo Arabijo dokumentira od leta 2014 in opozarja, da sta se število pobojev in krutost straže v času dokumentiranja najnovejšega poročila povečala. 

Izraelsko višje sodišče je zavrnilo peticijo prebivalcev vasi Anin na okupiranem Zahodnem bregu, v kateri so palestinski poljedelci zaprosili za vsakodnevni dostop do svojih obdelovalnih površin. Trenutna zakonodaja prebivalcem Anina dovoljuje obisk njihovih zemljišč zgolj dvakrat na teden, peticijo proti temu pa so prebivalci vložili že leta 2007. Sodišče je presodilo, da je dvakratedentska obdelava zemlje dovoljšnja, izraelska vojska pa zdaj poziva, da jim dostop do okupirane zemlje dodatno omejijo. 

Notranji minister Boštjan Poklukar je odredil izredni nadzor nad delom policije pri odkrivanju in preiskavi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na območju Policijske uprave Kranj. Nadzor bo usmerjen v obravnavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz 19. poglavja Kazenskega zakonika, obveščanje in sodelovanje policije s pristojnimi institucijami ter dosledno izvedbo vseh zakonitih ukrepov za zaščito žrtev kaznivih dejanj. Časopis Dnevnik je pretekli teden poročal, da policija preiskuje očitke o spolnem napadu na mladoletnico, podane zoper ravnatelja ene od gorenjskih šol, nekdanjega smučarskega tekača in trenerja. Po poročanju POP TV-ja so policisti osumljenca pridržali ter ga privedli na okrožno sodišče, tam je preiskovalni sodnik za osumljenca odredil prepoved približevanja. Policija po informacijah televizije ni razširila preiskave in ni zaslišala drugih potencialnih žrtev ter prič. 

Poslanska skupina Levice je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič podala pobudo za nacionalizacijo nekdanjega državnega Podjetja za urejanje hudournikov oziroma PUH. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1950, po osamosvojitvi pa je izgubilo gospodarsko javno službo urejanja voda in se privatiziralo. Prešlo je v stečaj, njegov posel pa so prevzeli zasebni gradbeniki, ki imajo danes koncesije za urejanje voda. Po mnenju Levice podjetje pogosto deluje neustrezno, kar potrjujejo razmere ob poplavah. Po mnenju poslanske skupine Levice potrebujemo državno podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje hudournikov in poplavno varnost.

Foto: Пресс-служба Президента России, Wikimedia Commons, Attribution 4.0 International (CC BY 4.0).