2. 3. 2023 – 15.00

OFF lakirnice v Hočah

Audio file

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je začasno zadržalo spremembe zakona o nepremičninah, ki se uporabljajo za delovanje javnih organov v Republiki Srbski. S spremembami zakona, ki jih je skupščina srbske entitete sprejela konec minulega leta, bi Republika Srbska prevzela lastništvo nad državno lastnino, torej nad objekti v lasti Bosne in Hercegovine. Sklep ustavnega sodišča o zadržanju začne veljati takoj in bo v veljavi do končne odločitve sodišča. Izvajanje sprememb zakona, še enega v vrsti secesionističnih propagandnih manevrov predsednika entitete Milorada Dodika, je v ponedeljek že zadržal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt . A Milorad Dodik je za tem dejal, da zadržanja ne bo upošteval. 

Po nesreči na severovzhodu Grčije, v kateri sta trčila vlaka, so se začeli protesti proti podjetju Hellenic Train, ki upravlja vlake v Grčiji. Protestniki so podjetje obtožili malomarnosti in v poslopje podjetja metali kamenje, policija je proti njim uporabila solzivec. Nekdaj državno podjetje je od leta 2017 v lasti italijanskega železniškega podjetja Ferrovie dello Stato. V nesreči sta trčila potniški vlak, ki je potoval iz Aten proti Solunu, in tovorni vlak. Do nesreče naj bi prišlo, ker je bil potniški vlak s postaje Larisa usmerjen na napačen tir. Proga, po kateri sta potovala vlaka, je bila v zadnjih letih posodobljena, a je večkrat prišlo do okvare elektronskega nadzornega sistema, ki tako tudi v času trka ni deloval. Za usmerjanje vlakov so bili zato odgovorni postajenačelniki. Zaradi nesreče je odstopil minister za promet in infrastrukturo Kostas Karamanlis. 

Audio file
20. 2. 2023 – 17.00
Izraelska reforma sodstva, protesti in nadaljevanje apartheida

Izraelski parlament je podprl ponovno uvedbo smrtne kazni za obsojene zaradi »terorizma«. Predlog je s tem prestal prvo obravnavo. Zakon, ki ga je predlagala desničarska koalicijska stranka Judovska moč, se nanaša na vsakogar, ki iz rasističnih razlogov ali sovražnosti povzroči smrt izraelskega državljana z namenom škodovanja državi. Po spremembi zakona bodo izraelski organi lahko po pravnih postopkih počeli to, kar so izven zakona, a redno in temeljito počeli že do sedaj, torej pobijali Palestince. Smrtna kazen je bila v Izraelu večinoma formalno odpravljena leta 1954, še naprej je veljala za vojne izdaje in nacistične zločine. 

Vietnamski parlament je za novega predsednika države izvolil Vo Van Tunga, ki ga je predlagala komunistična stranka. Imenovanje novega sledi odstopu nekdanjega predsednika Ngujena Juana Phuca, ki je odstopil konec januarja. Phuc je odstopil zaradi odkritja korupcije pri 539 članih partije, med njimi dveh namestnikih premierja in treh ministrih. 

Gvineja in Slonokoščena obala bosta v naslednjih treh dneh repatriirali na stotine svojih državljanov iz Tunizije. Gvineja bo iz Tunizije nemudoma sprejela približno 50 Gvinejcev, Slonokoščena obala pa 500 svojih državljanov. V zadnjem tednu so Tunizijci protestirali proti rasistični gonji predsednika Kaisa Sajeda. Ta je migrante podsaharske Afrike označil kot kriminalce in jih obtožil načrtovanja spremembe demografske sestave Tunizije.

Audio file
6. 2. 2023 – 17.00
Podrobnosti razgovora o odstranitvi, ki se ne bi smel zgoditi

Prosilci za azil so se zbrali na Trgu republike, kjer so zahtevali izenačitev pravic s pravicami, ki jih imajo v Sloveniji ukrajinski begunci. Šele po devetih mesecih bivanja v Sloveniji lahko prosilci za azil vstopijo na trg dela, medtem ko imajo ukrajinski begunci po zakonu o začasni zaščiti to pravico zagotovljeno takoj. Poziv je strnil Miha Blažič iz Ambasade Rog.

Ntoko

Inciativo je podprl tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, ki je dejal, da je ministrstvo …

Juvan

Kanadsko-avstrijsko avtomobilsko podjetje Magna ustavlja proizvodnjo v lakirnici v Hočah. V podjetju so kot razlog za prekinitev proizvodnje navedli zmanjšanje povpraševanja na avtomobilskem trgu. Dejavnost bodo preselili čez mejo v Gradec, kjer naj bi delo ponudili 108 zaposlenim v Hočah, ostali delavci pa naj bi prejeli odpravnino, o kateri se bodo s sindikatom še pogajali. Magna namerava sicer na lokaciji v Hočah urediti podporno-razvojno središče za druge lokacije podjetja po svetu, pri čemer naj bi na tej lokaciji ostalo približno 50 zaposlenih. V Sloveniji je Magna v zadnjih dveh letih zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in drugih težav na trgu nekajkrat že ustavila proizvodnjo. Slovenija bo sicer od Magne zahtevala vračilo državne pomoči, ki jo je podjetje dobilo pred zagonom proizvodnje pri nas leta 2019. Magna je ob načrtovanju investicije v Hočah obljubljala zaposlitev 400 delavcev v prvi fazi, kasneje pa dodatnih tisoč delovnih mest. Zaradi neizpolnjevanja pogojev bo moralo tako podjetje državi vrniti celotno vsoto denarne pomoči, skupaj z obrestmi. Gre za znesek 18 in pol milijonov evrov, o vrnitvi katerega se je po besedah ministra Matjaža Hana ministrstvo za gospodarstvo že dogovorilo z upravo podjetja. Poleg subvencije je Magna za investicijo pri nas konec leta dobila poseben zakon, ki je državi v imenu »strateške« investicije dovolil razlastniniti lokalne kmete. Takratni gospodarski minister Zdravko Počivalšek je obljubljal 3000 delovnih mest. V stranki Vesna so se odzvali, da država z grajenjem tovarn na kvalitetnih kmetijskih površinah in vodovarstvenih območjih škoduje okolju. Komentira sopredsednik stranke Uroš Macerl. 

Macerl

Podpredsednik Slovenske demokratske stranke Aleš Hojs je prevzel vodenje ljubljanskega odbora stranke. Bil je edini kandidat po odstopu Anžeta Logarja; ta je odstopil novembra lani, uradno zaradi slabih rezultatov na lokalnih volitvah. Hojs je napovedal ponovno analizo rezultatov volitev po četrtnih skupnostih. Na županskih volitvah v Ljubljani je kandidat Slovenske demokratske stranke Igor Horvat s šestimi odstotki glasov zasedel četrto mesto. Število predstavnikov Slovenske demokratske stranke v ljubljanskem mestnem svetu je z deset padlo na šest. SDS po novem nima predsednika niti v nobeni četrtni skupnosti. 

Predsednica države Nataša Pirc Musar je za svetovalko na področju človekove varnosti imenovala nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Bobnar bo svetovala na področju nasilja nad ženskami, sovražnega govora in mladoletne kriminalitete. Predsednica je napovedala tudi, da bo s pomočjo svetovalke dokončno uredila problematiko izbrisanih.

OFF je pripravila vajenka Neva, mentorirala je Tia. 

Slika: Wikimedia Commons, license creative commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.