17. 11. 2025 – 14.00

OFF množinsko mislečih

Audio file
Vir: MČ
Kordiš ustanovil stranko, Levica podmladek, One Piece pirati protestirajo v Mehiki
Audio file
12. 5. 2023 – 17.00
Nova skupščina za sestavo ustave in dosedanje predsedovanje Gabriela Borića

V Čilu so potekale splošne volitve, po katerih sta se v drugi krog predsedniških volitev uvrstila Jeanette Jara iz Komunistične stranke in José Antonio Kast iz fašistične Republikanske stranke. Prva je osvojila 27 odstotkov glasov, drugi pa je prepričal 24 odstotkov volivcev. Sočasno s predsedniškimi volitvami so potekale volitve vseh poslancev spodnjega doma parlamenta in volitve za polovico sedežev v zgornjem domu parlamenta. Na volitvah v spodnji dom parlamenta je največ glasov osvojilo zavezništvo Enotnost za Čile, ki mu pripada tudi Komunistična stranka, in sicer okrog 30 odstotkov. Drugouvrščeni fašistični blok Sprememba za Čile je prejel 23 odstotkov glasov, tretjeuvrščeni desnoliberalni blok Veliki in enotni Čile pa 21 odstotkov. Gre z prve volitve po ponovni uvedbi obveznega glasovanja leta 2022. Drugi krog predsedniških volitev bo predvidoma potekal decembra.

Vir: Batoenonghistoryador, Wikimedia Commons
Audio file
22. 9. 2025 – 17.00
Filipinci protestirajo proti vladni korupcijski aferi

V filipinski prestolnici Manila od nedelje poteka protest proti korupciji pri protipoplavnih projektih. Tridnevnega protesta v organizaciji filipinske Cerkve Kristusa se udeležuje več sto tisoč ljudi. Nekaj protestnikov se je utaborilo v parku Rizal in namerava s protestom nadaljevati še jutri. Sekta z dvema milijonoma članov, v kateri zanikajo troedinost boga, članom vlade zaradi prisvajanja sredstev za protipoplavne ukrepe pripisuje krivdo za smrt več kot dvesto ljudi v poplavah v začetku meseca. Po oceni finančne uprave je na fiktivnih projektih med letoma 2023 in 2025 poniknilo okrog 1,7 milijarde evrov. Protesti proti korupciji pri protipoplavnih ukrepih so sicer potekali že pred poplavami, septembra, preiskavo pa je odbor zgornjega doma parlamenta za odgovornost javnih uslužbencev sprožil avgusta.

V mehiški prestolnici Ciudad de México je več tisoč ljudi protestiralo zaradi umora župana mesta Uruapan, Carlosa Manza. Umor župana pred enim mesecem so protestniki označili za posledico korupcije in vladnega neukrepanja proti organiziranemu kriminalu. Nekateri so zahtevali odstop predsednice Claudie Sheinbaum. Skupina protestnikov je poskusila podreti zaščitno ograjo pred predsedniško rezidenco, nakar je policija proti njim uporabila solzivec. Policija je na protestu aretirala 20 ljudi in jih prav toliko ranila. Udeleženci protesta so se opremili s simboli tako imenovanih protestov generacije Z v drugih državah, na primer s piratsko zastavo iz animeja One Piece. Protesta so se sicer udeležili tudi starejši podporniki opozicijskih strank, vključno z delegacijo Mehiške fašistične stranke.

Vir: Wikipedia, All Creative Commons
Audio file
20. 7. 2024 – 15.00
Študentski protesti v Bangladešu

Bangladeško mednarodno kazensko sodišče v Daki je obsodilo nekdanjo premierko Šejk Hasino na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki jih je njena vlada zagrešila med zatiranjem protestov lansko poletje. Sodišče je Hasini sodilo v odsotnosti, saj se nekdanja premierka nahaja v Indiji, kamor je pobegnila avgusta lani po tako imenovani Gen Z-jevski revoluciji. V Hasinini zdaj prepovedani stranki Liga Awami so sodišče označili za kengurujsko in pozvali podpornike k protestom. Upor proti petnajstletni vladavini Šejk Hasine se je začel s študentskimi protesti julija lani zaradi uvedbe kvot za zaposlovanje v državnih službah, ki favorizirajo družinske člane borcev v vojni za neodvisnost. Študentski protesti so prerasli v splošni upor, v katerem je v spopadih z represivnimi organi umrlo več kot tisoč ljudi.

Sudanska državna vojska je zavzela teritorija Kazqil in Um Dam Hadž Ahmed v regiji Severni Kordofan, ki so ju prej nadzorovale paravojaške Sile za hitro posredovanje, krajše RSF. Območje Kazqila so sicer RSF nadzorovale od konca oktobra. Sudanska državljanska vojna med RSF in sudansko vojsko poteka od aprila 2023. V njej je zaradi spopadov umrlo najmanj 150 tisoč ljudi, več kot 12 milijonov ljudi pa je zaradi vojne zapustilo svoje domove.

Vir: Flickr, All Creative Commons
Audio file
4. 7. 2025 – 17.00
Podpis mirovnega sporazuma med DRK in Ruando

Vlada Demokratične republike Kongo in predstavniki gibanja M23 so v Katarju podpisali mirovni sporazum. Ta vsebuje osem izvedbenih protokolov, ki med drugim vključujejo zunanji nadzor premirja in izmenjavo vojnih ujetnikov. Premirje sicer še ni v celoti dorečeno, saj morata strani dokončno pristati na ostale protokole in časovnico njihove izvedbe. Sklenitev mirovnega sporazuma sledi podpisu deklaracije o načelih za končanje spopadov v vzhodnem Kongu, ki sta ga strani podpisali v juliju. Spomnimo, da so kongovske oblasti v juliju ob posredovanju Združenih držav Amerike podpisale mirovni sporazum z Ruando, s katerim so si ZDA zagotovile pravico do izkoriščanja rudnih bogastev v Demokratični republiki Kongo.

Vir: Peter Žiberna
17. 11. 2025 – 17.00
APR obiskal ustanovni kongres Kordiševe stranke Mi, socialisti

Oni, ki mislijo množino, imajo za burek in so vsi v istem sranju, so ustanovili stranko Mi, Socialisti!. Ustanovni kongres, na katerem so za voditelja pričakovano potrdili Njega, socialista, Miho Kordiša, je potekal v telovadnici Športnega društva Tabor v Ljubljani. Kot sporoča prvi med Njimi, socialisti, ima novoustanovljena stranka okrog 600 članov, kongresa pa se je po njegovem štetju udeležilo več kot 200 članov in podpornikov. Aktualnopolitična redakcija ocenjuje, da jih je bilo samo pol toliko. Kordiš je napovedal zavzemanje za izstop iz Nata, konec oboroževanja Ukrajine, sankcije proti Izraelu, obdavčitev nepremičninskih baronov, delavsko upravljanje velikih podjetij, nacionalizacijo Nove ljubljanske banke in boj ne za drobtine, temveč za celo štruco. Nazadnje je na novinarski konferenci pokritiziral politiko ministra za delo Luke Mesca.

Izjava

Zbrane je nagovorila tudi nosilka rdeče zvezde Svetlana Makarovič. V govoru je obsodila Rimskokatoliško cerkev in se pohvalila, da jo je zaradi verza »domobranstvo je sramota« tožil Jože Možina, češ da mu je prizadela duševne bolečine.

Izjava

Zakaj Mi, novinarji! Radia Študent po koncu kongresa nismo dobili bureka, RTV-jevci pa so, preverite v OFFsajdu ob petih.

Potem, ko je Levica iz svojih vrst izgnala Levo krilo, ki se je deloma pridružilo Kordišu, zdaj ustanavlja svoj podmladek, ki se mu lahko pridružite s tem, da jim slajdate v DM. Koordinatorsko mesto Mlade Levice je zasedla Lana Nikolić, namestnik koordinatorice je postal Jan Stergar, generalni sekretar pa Alekzander Ismaj Blatnik.

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Kokalj je uspešno prestala zaslišanje na matičnem odboru državnega zbora za pravosodje. Kokalj je trenutno državna sekretarka na ministrstvu, za katerega vodstvo kandidira, pred tem pa je bila zaposlena na Komisiji za preprečevanje korupcije. Matični odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je kot ustrezno ocenil predstavitev kandidata za ministra za notranje zadeve Branka Zlobka. Zlobko je trenutno poslanec stranke Gibanje Svoboda, kar je postal po upokojitvi. Pred upokojitvijo je bil vodja sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi ter poveljnik posebne policijske enote. Pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič in notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar sta se pokesala in odstopila konec prejšnjega meseca, potem ko je v Novem mestu skupina posameznikov iz romske skupnosti pretepla posameznika iz slovenske skupnosti, ki je nato v bolnici umrl.

Vir: Twitter
Audio file
29. 10. 2025 – 17.00
Mesec slišal, Golob uslišal, srajce počrnele

Državni zbor bo na izredni seji odločal o predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, potem ko je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potrdil dopolnila Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Odbor je v petek potrdil dopolnila dveh koalicijskih strank k 29 od 33 členov predlaganega zakona. Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic in uporabo dronov za nadzorovanje varnostno tveganih območij bi moral po dopolnjenem predlogu odobriti preiskovalni sodnik, lokacijo in obseg tako imenovanega varnostno tveganega območja pa bi določil generalni direktor policije ali direktor policijske uprave. Policija bi lahko v stanovanje brez naloga vstopala le v primeru nevarnosti ognjenega orožja. V primeru dolga do države bi bila socialna pomoč še vedno mogoča, toda ne v denarju, ampak v obliki neposrednih plačil. Predlagatelji so dodali člen, ki bi pristojnim resorjem naložil, da vsake tri mesece, do konca leta 2026, poročajo o izvrševanju zakona. Člen, ki bi omogočil uporabo nezakonito pridobljenih dokazov, je odbor na predlog skupine nepovezanih poslancev črtal.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi