Izraelska vojska nadaljuje obstreljevanje največje bolnišnice v Gazi, Al Šifa, ki je včeraj prenehala delovati. Več tisoč civilistov je ujetih v prostorih bolnišnice brez elektrike, hrane in vode. Prenehanje delovanja zadnjega generatorja električne energije v bolnišnici je privedlo do smrti treh nedonošenih novorojenčkov in štirih drugih pacientov. Generatorje so ustavili, ker jim je zmanjkalo goriva, to pa je posledica izraelske blokade uvoza te surovine v Gazo. V okolici bolnišnice so po trditvah zdravstvenega ministrstva v Gazi skriti izraelski ostrostrelci, kar dodatno onemogoča evakuacijo stavbe. Po poročanju palestinskega Rdečega polmeseca je včeraj zaradi nenehnega obstreljevanja in pomanjkanja goriva prenehala obratovati tudi druga največja bolnišnica na območju okupirane Gaze, Al Kuds. Izraelska vojska seveda vztraja, da pod stavbami bolnišnic delujejo štabi islamskega odporniškega gibanja Hamas.

Po poročanju egiptovskega Rdečega polmeseca je območje Gaze preko mejnega prehoda Rafa zapustilo 500 ljudi. Med njimi so tujci in osebe z dvojnim državljanstvom ter nekateri ranjeni Palestinci. Mejni prehod Rafa, ki je še vedno edini izhod iz okupirane Gaze, v petek in soboto ni bil odprt. 

Ameriška vojska je izvedla zračna napada na objekta v vzhodni Siriji, ki ju po ameriških trditvah uporablja iranska revolucionarna garda. Na ameriškem obrambnem ministrstvu trdijo, da je to odgovor na napade na ameriške vojake v Siriji in Iraku. Gre za tretji napad v zadnjih dveh tednih, ki so ga ameriške sile izvedle na cilje v Siriji. Američani trdijo, da vse cilje uporabljajo iranske enote.

Britanski premier Rishi Sunak je odstavil notranjo ministrico Suello Braverman. Kot razlog so v Sunakovem kabinetu uradno navedli preoblikovanje vlade pred splošnimi volitvami naslednje leto. Pritiski na premierja, naj odstavi ministrico, so dosegli učinek potem, ko je Braverman v časniku The Times protestnike, ki opozarjajo na genocid v Gazi, označila za propalestinsko drhal, policijo pa je obtožila, da je do levičarskih protestov preveč popustljiva. Pozivi k odstavitvi Braverman niso prišli zgolj iz vrst opozicijskih laburistov, temveč tudi iz vladajoče torijske stranke. Razkrita sporočila torijskih poslancev na WhatsAppu so pokazala razkol v stranki. Razrešitev ministrice je zagovarjal zlasti nekdanji torijski finančni minister George Osborne. K odstopu je notranjo ministrico pozval tudi škotski premier Humza Yousaf. Braverman je sicer znana po načrtu za deportacijo prosilcev za azil z Otoka v Ruando, nedavno pa se je proslavila z izjavo, da je brezdomstvo »izbira življenjskega sloga«. V okviru preoblikovanja vlade je premier Sunak za novega zunanjega ministra imenoval nekdanjega premierja Davida Camerona. Cameron bo nasledil Jamesa Cleverlyja, ki bo zamenjal odstavljeno notranjo ministrico Braverman. Cameron je opravljal funkcijo britanskega premierja med letoma 2010 in 2016, s položaja pa je odstopil po izgubljenem referendumu o brexitu. 

Portugalsko državno tožilstvo, ki je zadolženo za preiskavo premierja v odstopu Antónia Coste, je priznalo napako v prepisu zvočnih posnetkov prisluškovanih telefonskih pogovorov. V posnetkih namreč ni omenjen premier, temveč gospodarski minister Antonio Costa Silva. Gre za preiskavo podatkovnega centra ameriških in britanskih vlagateljev v mestu Sines, ki je med razlogi za odstop premierja minuli teden. V pogovorih je direktor Start Campusa, ki je investitor, svetovalcu podjetja dejal, naj vlado prosi za spremembo šifre gospodarske aktivnosti podatkovnega centra. Pri tem je omenil Antonia Costo Silvo in ne premierja Antonia Coste. Premier pa je odstopil prav zato, ker je tožilstvo trdilo, da so javni uslužbenci za vpliv na administrativne postopke uporabljali njegovo ime.  

Grški državni sklad za reševanje bank, krajše HFSF, je italijanskemu UniCreditu prodal 9-odstotni delež v banki Alfa Bank. UniCredit je za delež odštel 293 milijonov evrov. S tem je UniCredit, ki je v lasti množice zasebnih skladov, postal največji vlagatelj v Alfa Bank, poleg tega pa se je zavezal k prevzemom večine romunskih poslov banke, ki skupno znašajo 300 milijonov evrov. HFSF je v preteklem mesecu prodal svoj delež v Eurobanku, v prihodnjih dneh pa bo nadaljeval tudi s prodajo 20-odstotnega deleža Narodne banke. 

Združenje kmetov v Srbiji je začelo s protestnimi blokadami cest po vsej državi. Protest organizirajo štiri kmetijska združenja – Iniciativa za obstanek srbskih kmetov, Zveza kmetijskih proizvajalcev Subotice, Zveza združenj kmetov Banata in Zveza kmetov Aradac. Kmetje menijo, da država ni izpolnila vseh točk sporazuma, ki ga je kmetijsko ministrstvo s sedmimi kmetijskimi združenji podpisalo maja. Kmetje zahtevajo subvencije v višini 300 evrov na hektar obdelovalne zemlje in ukrep, ki bi jim od začetka prihodnjega leta zagotavljal dizel brez trošarin. Kmetijska ministrica Jelena Tanasković je kmete povabila na pogovore, proteste pa je označila za politično motivirane. 

Zaposleni na časopisu Večer so izrazili nestrinjanje s selitvijo Večera iz poslovne stavbe v središču Maribora. V izjavi, ki so jo podpisali uredniški odbor Večera, svet delavcev, aktiv društva novinarjev, zastopstvo uredništva Večera in sindikat Pergam, so navedli, da je zgradba, v kateri deluje uredništvo časopisa, prepoznavna kot neločljiv del medijske identitete. Poleg tega so prostori Galerije Gosposka, kamor uprava namerava preseliti Večer, v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Po mnenju novinarjev je selitev v prostore v lasti župana udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost. Po besedah Roka Kajzerja, predsednika aktiva Društva novinarjev Slovenije na Večeru, selitvi nasprotujejo soglasno. 

Kajzer 

Nekdanja lastnika Večera Uroš Hakl in Saša Todorović, od katerih so pred dvema letoma večino imetja Večera odkupila podjetja v krogu medijskega mogotca Martina Odlazka, sta stavbo, v kateri domuje Večer, prodala leta 2021. Od takrat je časnik prostore najemal, a najemna pogodba se izteka z letošnjim letom. Zaposleni poslovodstvo in lastnike pozivajo k ponovnemu razmisleku o selitvi. 

Kajzer 

Iz Jedrske elektrarne Krško so sporočili, da bo elektrarna energijo začela proizvajati konec tedna. Elektrarno so preventivno ustavili v začetku oktobra zaradi puščanja na cevovodu primarnega sistema. Potem so zamenjali celoten cevovod, poleg tega pa še cevovod na liniji, ki obkroža osrednji del reaktorja. Pretekli teden so 121 gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo prestavili nazaj v reaktorsko posodo, zaprli primarni hladilni krog in ga ponovno napolnili z vodo. Zagon reaktorja bo odvisen od pozitivnega mnenja neodvisnega nadzora. Ministrstvo za okolje je pred tem v javno razpravo poslalo osnutek resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. V osnutku prepoznavajo strateški pomen izgradnje drugega bloka krške nuklearke za dolgoročno in zanesljivo oskrbo države z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo.

Foto:Picryl