Bolgarski parlament je potrdil spremembe zakona o varstvu pred nasiljem v družini in spremembe kazenskega zakonika. Poslanci vladajoče koalicije konservativne stranke Gerb in liberalne stranke Nadaljujemo spremembo s podporo stranke turške manjšine so iz kazenskega zakonika črtali možnost pogojnega izpusta oseb iz pripora, če partnerkam povzročijo lažje telesne poškodbe. Poleg tega je parlament zvišal najvišjo zaporno kazen za povzročitelje srednje hudih telesnih poškodb, ki zdaj znaša osem namesto šest let. Poslanci so zakon o varstvu pred nasiljem v družini spremenili tako, da ta velja za vse partnerske zveze, ki trajajo najmanj 60 dni. Pred spremembo je zakon varoval le ženske, ki so bile poročene oziroma so živele s partnerji. Aktivisti so do opredelitve, da je intimno razmerje le tisto, ki traja vsaj 60 dni, še zmeraj kritični. Na proteste v prestolnici Sofiji pozivajo tudi danes. Prejšnji teden so po več kot 20 bolgarskih mestih potekali protesti proti nasilju nad ženskami, na katerih so protestniki zahtevali zaostritev kazni za fizično nasilje. Povod za proteste je bil napad na 18-letnico, ki jo je njen 26-letni partner konec junija poškodoval z olfa nožem, jo pretepel in ji obril glavo. Kljub temu da je 18-letnica zaradi nasilja dobila več kot 400 šivov, je sodišče opredelilo, da so bile njene poškodbe lažje in moškega izpustilo iz pripora. Zaradi pritiska javnosti je sodišče partnerju pripor naknadno vseeno odredilo, a ne zaradi nasilja, temveč zato, ker so njegovi prijatelji ženski grozili s smrtjo. Po podatkih nevladnih organizacij so moški v Bolgariji letos storili vsaj 14 femicidov. 

Italijanska vlada je sprejela dekret, s katerim je odobrila 40-odstotno enkratno dajatev na presežne dobičke bank. Vlada dajatev, s katero naj bi zbrala dodatni dve milijardi evrov, utemeljuje s pomočjo družinam. Gre za dajatev na presežne dobičke zaradi povečanih obrestnih mer v letošnjem in lanskem letu glede na leto 2021. Banke bodo morale dajatev, ki ne sme presegati četrtine vrednosti banke, plačati do konca junija naslednje leto. 

Nekdanji minneapolski policist Tou Thao je bil v primeru rasistično motiviranega umora Georgea Floyda spoznan za krivega uboja iz malomarnosti druge stopnje. Okrožno sodišče je Thaa obsodilo na štiri leta in devet mesecev zapora. Thao se je med sojenjem sicer izrekel za nedolžnega in trdil, da je med umorom služil kot »človeški prometni stožec«. Thao je 25. maja 2020 namreč zadrževal množico, medtem ko je policist Derek Chauvin dušil Floyda. Chauvina je sodišče že leta 2021 za umor druge stopnje obsodilo na 22 let in pol zapora. Umor Georgea Floyda je bil povod za proteste gibanja Black Lives Matter, v katerih je sodelovalo med 15 in 25 milijonov Američanov.  

Ostajamo na sodiščih Združenih držav Amerike, kjer je sodnik newyorškega sodišča Lewis Kaplan zavrgel tožbo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa proti kolumnistki Jean Carroll. Trump je Carroll obtožil obrekovanja. Sodnik Kaplan je presodil, da je razlika med spolno zlorabo in posilstvom minimalna, zato Carrolline obtožbe posilstva ne more opredeliti kot obrekovanje. Carroll je maja letos dobila oškodninsko sodbo v višini petih milijonov evrov, v kateri je Trumpa obtožila spolne zlorabe in obrekovanja. Carroll ga sedaj spet toži obrekovanja za še deset milijonov evrov, saj jo je po obsodbi znova javno zmerjal. Trump je za obrekovanje tožil Carroll po tem, ko je porota ugotovila, da jo je spolno zlorabil, ne pa posilil. Iz Trumpove tožbe torej ne bo nič.

Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo Filipine k umiku vojaške ladje z območja Južnokitajskega morja. Poziv prihaja po tem, ko so Filipini kitajsko obalno stražo obtožili, da je z vodnimi topovi zalila vojaški oskrbovalni čoln Filipinov. Ladjo Sierra Madre, ki jo je ameriška mornarica uporabljala med drugo svetovno vojno in vietnamsko vojno, od leta 1999 Filipini uporabljajo kot svojo vojaško bazo v otočju Spratly oziroma Nanša. Otoki se nahajajo v Južnokitajskem morju, v katerem svoje teritorialne pravice uveljavljajo Kitajska, Filipini, Tajvan, Brunej in Malezija. Združene države Amerike s pošiljanjem svojih ladij v morju izvajajo tako imenovane operacije za zagotavljanje svobodne plovbe. 

Premier Robert Golob je prek Instagrama razglasil, da bo 14. avgust dela prost dan, na katerega bomo obeležili dan solidarnosti. Premier je povedal, da so v luči poplav na vladi prejeli veliko predlogov o tem, kako se kosati s posledicami naravne nesreče. Med predlogi je bil tudi dela prost dan.

Sindikat Mladi plus je vlado pozval k vključitvi prekarnih delavcev v sklop ukrepov za pomoč oškodovanim v poplavah. Za prekarce namreč ne veljajo zakonske določbe, ki delavcem zaradi višje sile, kakršna je naravna katastrofa, omogočajo neprihod na delo in plačan dopust. Sindikat želi zagotoviti, da bodo zakoni veljali tudi za študentske delavce, male podjetnike in tiste, ki delajo preko avtorskih in podjemnih pogodb. Sindikat je poleg tega vlado pozval, da za posameznike, ki prek civilnih ali gasilskih društev pomagajo omiliti posledice poplav, omogoči izostanek od dela brez sankcij in jih vključi v solidarnostne sklade. Kako si vključitev prekarnih delavcev v sklop pomoči oškodovanim v poplavah predstavljajo pri sindikatu Mladi Plus, pojasni članica sindikata Mojca Žerak.

Izjava

Glede pomoči vlade ob poplavah se je oglasila tudi obrtno-podjetniška zbornica. Ta je sicer pozdravila hiter odziv ministrstev ob poplavah, želi pa si 100-odstotno državno kritje mehanizma čakanja na delo. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je podjetjem obljubil omogočenje mehanizma čakanja na delo. Kakor je napovedal, v družbah z veliko škodo lahko pričakujejo 100-odstotno subvencioniranje čakanja na delo, v tistih, ki so vezane na oškodovane družbe, pa 80-odstotno.  

Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je v pismu državni volilni komisiji naznanil, da ne bo prevzel mandata nadomestnega poslanca in da se v celoti umika iz politike. V pismu je zapisal tudi, da mu objektivni razlogi za odstopno izjavo, ki mu jo je v podpis dal premier Golob v začetku julija, niso znani. Bešič Loredan se je v pismu opravičil volivcem, ki jih je z zavrnitvijo poslanskega mandata morebiti razočaral, ob tem pa je dodal, da je v politiko vstopil apolitično ter iskreno in z dobrimi nameni.

Foto: Jeanne Menjoulet, Wikimedia Commons, Attribution 2.0 Generic (CC BY 2.0).