V okviru misije Neomajna odločnost šest slovenskih vojakov 2. skupine 3. kontingenta Slovenske vojske v severnem Iraku, natančneje v kurdski provinci Erbil, ponovno usposablja iraške varnostne sile. Spomnimo; odločnost se je omajala v začetku tega meseca, potem ko je Iran v odgovor na atentat generala Kasima Soleimanija na ameriško vojaško oporišče v Iraku izstrelil nekaj raket. Odločitev o evakuaciji vojske, ki jo je sprejel sedaj že minister v odhajanju, Karl Erjavec, je bila tedaj deležna številnih kritik. Medtem ko so odločnost Slovenije za sodelovanje v Natovih vojaških operacijah v Iraku hitro omajale iranske rakete, pa je ob pozivih iraškega parlamenta in ljudstva, ki na množičnih protestih zahtevata umik tujih sil iz Iraka, slovenska vojska neomajno odločena ostati na tujih tleh. 

Kljub vsemu temu so slovensko ministrstvo za obrambo in slovensko vojsko obiskali inšpektorji Nata. Njihovo oceno lahko pričakujemo marca, so pa po poročanju Radia Slovenija nezadovoljni, da Slovenija še ni ustanovila bataljonske skupine in kupila vojaških osemkolesnikov. Namesto tega je Šarčeva vlada naročila taktično študijo ali Slovenija to sploh potrebuje. Zaradi tega naj bi Slovenija postala breme drugim članicam Nata. Kako je to mogoče, glede na to, da Slovenska vojska izvaja operacije v tujini, medtem ko drugim članicam Nata ni treba braniti slovenskih meja, niso pojasnili. 

Medtem ko Slovenska vojska sodeluje z iraškimi varnostnimi silami pa so te - po poročilu, ki ga je včeraj izdal Iraški visoki komisariat za človekove pravice -, od začetkov množičnih protivladnih protestih oktobra lani zakrivile 49 umorov ali poskusov umora in 72 ugrabitev ali poskusov ugrabitve zoper aktiviste protestniškega gibanja. Poleg tega naj bi novinarjem preprečevali poročanje o protestih, mnoge protestnike pa pretepali, mučili in jim grozili. V že štiri mesece trajajočih protestih proti korupciji politične elite, ki so decembra odnesli vlado Adila Abdula Mahdija, je sicer umrlo že preko 600 ljudi. 

Tisti, ki se poskušajo prebiti iz nemirne in nevarne regije s trebuhom za kruhom na Zahod, bodo na že tako skrajno težki in tvegani poti kmalu deležni še ene prepreke. Grško obrambno ministrstvo je namreč sporočilo, da je izbralo privatno firmo, ki bo zgradila preko 2,7 kilometrov dolgo plavajočo pregrado: ta bo grške otoke ločevala od Turčije in tako preprečevala prihod beguncev v Grčijo preko morja. Po tej poti je letos v Grčijo prispelo 3000 beguncev, stanje v močno prenapolnjenih otoških begunskih taboriščih pa je katastrofalno. Cena pregrade je ocenjena na pol milijona evrov, koliko življenj pa bo zaradi tega izgubljenih v iskanju še nevarnejših morskih poti, pa bo jasno kaj kmalu po postavitvi pregrade.

Ne le Grčija, tudi druge države na tako imenovani balkanski poti se poslužujejo vse nasilnejših, tudi protipravnih metod ravnanja z begunci, opozarjajo številne nevladne organizacije. Dogajanje na balkanski poti in represijo državnih organov - tudi slovenskih - bodo danes ob sedmih v Pritličju opisali predstavniki organizaciji Are you Syrious?, No Name Kitchen ter Info Kolpa, delujočih pod okriljem širše mreže Border Violence Monitoring. Delovanje mreže je opisal aktivist Info Kolpa in moderator današnjega dogodka, sicer pa tudi sodelavec Radia Študent, Miha Turk. 

izjava.

Nevarnost pa predstavljajo tudi razna fašistična združenja. Bruno Álvarez iz organizacije No Name Kitchen, ki beguncem na balkanski poti in v Severni Afriki skuša zagotavljati obroke hrane, je poročal o napadu srbskih nacionalistov na begunsko taborišče v okolici Šida. 

Izjava.

Od Kolpe se selimo h Krki. Ta je danes objavila rezultate notranje preiskave o domnevnem več kot desetletje trajajočem podkupovanju zdravnikov v Romuniji. V zameno za denarna izplačila ter počitnice in seminarje v tujini naj bi nekateri romunski zdravniki svojim pacientom predpisovali Krkina zdravila, tudi kadar za to ni bilo potrebe. Podobnih praks naj bi se v Romuniji sicer posluževala tudi konkurenčna farmacevtska podjetja. Vendar pa Krkina interna preiskava nepravilnosti ni odkrila. Nenavadno pa je, da so kljub temu zamenjali direktorico Krkine hčerinske družbe v Romuniji.