Sirske vladne sile predsednika Bašarja al Asada so prevzele nadzor nad celotno avtocesto med prestolnico Damask in drugim največjim mestom Alep. Avtocesta pelje čez mesta Hama in Homs, ki sta bili v začetku sirske državljanske vojne središči upora proti predsedniku Asadu, zavzetje še zadnjega dela avtoceste v bližini Alepa pa pomeni še eno zmago vladnih sil, ki so decembra začele ofenzivo proti preostalim oporiščem upornikov. Ofenziva je pripeljala tudi do vse pogostejših spopadov med vladnimi silami in turško vojsko na območju severozahodne sirske pokrajine Idlib, edine, ki jo še obvladujejo uporniki. V obstreljevanju sirske vojske je bilo včeraj ubitih pet turških vojakov, na kar se je turška vojska odzvala s protinapadom. V skladu s sporazumom, ki ga je pomagala doseči Rusija, ima Turčija v Idlibu dvanajst opazovalnih točk.

Indijska vladajoča stranka BJP je po prvih rezultatih prepričljivo izgubila deželne volitve v prestolnici New Delhi. Kar 57 od 70-ih sedežev je osvojila liberalna stranka Aam Aadmi, ki je sicer največ glasov prejela že na prejšnjih volitvah leta 2015. BJP je po lanskih uspehih na zvezni ravni upala na podoben izid v New Delhiju in je v kampanji izpostavljala svojega voditelja in aktualnega premierja Narendra Modija ter njegov hindujski nacionalizem, nasprotnike pa je - ne prvič - obtožila koketiranja s Pakistanom, večnim rivalom Indije. BJP te politike, ki je bila uspešna na zvezni ravni, ni vedno uspela prenesti tudi na lokalno raven, politično nedotakljivost Modija v Indiji pa so začeli krhati tudi protesti proti novemu zakonu o državljanstvu, ki ga je sprejela vlada. Drugi pomemben rezultat volitev v New Delhiju je nadaljevanje trenda padanja podpore stranki Indijski nacionalni kongres, ki je bila v Indiji dolga desetletja vodilna politična sila in ki je še leta 2013 vodila tudi prestolnico, sedaj pa bo očitno ostala brez sedeža v deželni zbornici.

Ostajamo v Aziji. Medtem ko se Indija v zadnjih letih tesneje povezuje z Združenimi državami Amerike, se Filipini, sicer tradicionalni ameriški zavezniki v Aziji, pod predsednikom Rodrigom Dutertejem odmikajo od Washingtona. Duterte je ZDA danes uradno predložil odstop Filipinov od bilateralnega dogovora, ki ureja prisotnost ameriške vojske. Dogovor o obiskih vojaških sil je bil podpisan leta 1998 in ameriškim vojakom omogoča prihod na Filipine in izvajanje vojaških vaj na njihovem ozemlju brez potnih listov in viz. V praksi je dogovor omogočal tudi bolj ali manj stalno prisotnost ameriških posebnih enot, ki s filipinsko vojsko sodelujejo v boju proti teroristični skupini Abu Sajaf. Predsednik Duterte sicer nikoli ni skrival svoje nenaklonjenosti do ZDA, ki so po njegovem mnenju Filipine tudi po dekolonizaciji obravnavale kot svoj satelit, sedaj pa je prvič razdrl že obstoječ mednarodni sporazum z Združenimi državami. Povod za to je bila zavrnitev vize Ronaldu dela Rosi, vodji Duterejeve krvave vojne proti drogam.

Selimo se k Portoriku, drugi ameriški pridobitvi v špansko-ameriški vojni, ki je kot ameriški teritorij z notranjo samoupravo še vedno trdno usidran v orbiti Washingtona. Otok, ki šteje nekaj čez tri milijone prebivalcev, je dosegel dogovor o odpisu 22-ih milijard svojega dolga. Pogovore med Portorikom in upniki vodi Odbor za finančni nadzor in upravljanje, ki ga je v ta namen leta 2015 ustanovil ameriški kongres, ko Portoriko ni mogel več poravnati svojega dolga. Pravni položaj Portorika, ki se nahaja v sivem polju med kolonijo in zvezno državo, namreč vladi onemogoča razglasitev bankrota in plačilne nesposobnosti. Odbor je pred petimi leti prevzel nadzor nad financami otoka in vlado prisili v sprejetje obsežnega varčevalnega programa. Prav zaradi pogojevanja dogovora z rezi v pokojninskem sistemu dogovora še vedno ne podpira guvernerka Portorika Wanda Vázquez. Dogovor predvideva, da se bodo morali lastniki portoriških obveznic odpovedati povprečno 30-im odstotkom svojih terjatev, preostali dolg pa bo prestrukturiran v daljše odplačevanje. Dogovor morata potrditi še portoriška zakonodajna zbornica in ameriško sodišče. 

V Strasbourgu se začenja februarsko zasedanje Evropskega parlamenta. Glavna tema tokratnega zasedanja so, nikakor ne prvič, prostotrgovinski sporazumi. Začenja se namreč pogajanje o sporazumu z Združenim kraljestvom. Še pred tem pa poslance čaka končno potrjevanje sporazuma z Vietnamom. Iz Alzacije se oglaša sodelavec APR Martin Mittendorfer.

Izjava

Nadzorni svet Petrola je v ponedeljek za petletni mandat imenoval novo tričlansko upravo podjetja. Predsednico uprave Nadjo Drobne Popovič je nadzorni svet izvolil 22. januarja in ji takrat dal 21 dni časa, da izbere ostale člane uprave. To sta postala Matija Bitenc in Jože Bajuk. Oba sta na slovenski menedžerski sceni relativno neznana. Bitenc je delal v Triglavu, nazadnje pa je bil višji menedžer oddelka finančnega svetovanja v računovodski in svetovalni družbi Deloitte Slovenija. Bajuk je bil do sedaj direktor investicij v podjetju interEnergo, slovenski podružnici avstrijske energetske družbe Kelag. Uprava mora do poletja predstaviti strategijo podjetja do leta 2025. Po besedah predsednice uprave Drobne Popovič bo to vključevalo, citiramo, “transformacijo Petrola iz naftnega trgovca v energetsko družbo v povezavi s trajnostjo in mobilnostjo”. Poleg tega Petrol tudi pod novim vodstvom ne izključuje selitve v novo stavbo, ki bi jo zgradili nasproti Plečnikovega stadiona v Ljubljani.