Izraelska genocidna vojska je dokončno porušila prekinitev ognja v Gazi in bombardirala stanovanjske objekte in zavetišča v mestih Han Junis, Rafa, Dejr al Balah in mestu Gaza, pri čemer je ubila več kot 400 ljudi in jih več kot 500 ranila. Prebivalcem Bejt Hanuna, Hirbet Huze, Al Kabire in Al Džadide je izraelski Wehrmacht ukazal tako imenovano evakuacijo in napovedal vdor s kopensko vojsko na ta območja. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je ukazal zaprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom za evakuacijo bolnih in ranjenih. Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so sporočili, da bombardiranje razumejo kot enostranski odstop od prekinitve ognja, dogovorjene januarja. Izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja je v začetku meseca po izteku prve faze prekinitve ognja, ki je vključevala izmenjavo talcev in palestinskih zapornikov ter dostavo humanitarne pomoči v Gazo, odpovedala implementacijo druge faze. Za to je bil predviden popoln umik okupatorske vojske iz Gaze, Hamas pa bi izpustil vse preostale talce. Namesto tega je izraelska vlada ponudila podaljšanje prve faze v zameno za izpust preostalih talcev, za implementacijo druge faze pa je začela postavljati neresne pogoje, kot je razpust Hamasa. Okupatorska vojska je po izteku prve faze in enostranski odpovedi druge začela blokado dostave humanitarne pomoči v Gazo. V začetku meseca je premier Netanjahu imenoval novega načelnika generalštaba izraelske vojske, generalmajorja Ejala Zamira, ki je napovedal boj do »absolutne zmage«.

Beograjski študenti so protestirali pred urgentnim centrom in ministrstvom za zdravje ter zahtevali razkritje števila ljudi z zdravstvenimi posledicami represivne uporabe zvočnega topa na sobotnem protestu. Zaposleni na medicinski fakulteti, v kulturnih ustanovah, na sodiščih, javnem tožilstvu in v kazenskih ustanovah so začeli s stavko. Na medicinski fakulteti so stavko do izpolnitve zahtev študentov napovedali že prejšnji teden, drugje bo stavka enodnevna in gre za odziv na rabo zvočnega topa. Zaradi študentske blokade na fakulteti rednih predavanj in izpitov že prej niso izvajali, s stavko pa profesorji prekinjajo še z izvajanjem specialističnih izpitov in podeljevanjem doktoratov.

Novosadski študenti so okrog polnoči blokirali vhode v zgradbo mestnega sveta in se čez noč pred poslopjem utaborili. Okrog sedmih zjutraj sta študente pretepli interventna policija in žandarmerija. Policija je nato zastražila vhod. Študenti tako zdaj protestirajo pred zgradbo in za promet blokirajo cesto. Na seji zdaj sami glasujejo mestni svetniki večine, opozicijski svetniki pa pred govorniškim odrom protestirajo s transparenti. Na dnevnem redu seje je med drugim glasovanje o občinskem proračunu.

Uporniška skupina Gibanje 23. marca, krajše M23, je zaradi uvedbe sankcij Evropske unije proti njihovim in ruandskim vojaškim poveljnikom odstopila od mirovnih pogajanj z vlado Demokratične republike Kongo. V uporniški skupini so »določene mednarodne institucije« obtožili sabotiranja pogajanj, ki bi se morala odviti v angolski prestolnici Luandi, kamor je delegacija M23 prispela včeraj. Skupina M23 je v začetku leta zavzela mesti Goma in Bukavu na rudninsko bogatem vzhodu države in napovedala pohod proti prestolnici Kinšasa na zahodu. Zaradi sankcij Evropske unije je ruandska vlada prekinila diplomatske odnose z Belgijo, ki je glavna pobudnica sankcij. Po trditvah Združenih narodov pripadnike M23 podpira okrog 4000 ruandskih vojakov.

Tbilisijsko mestno sodišče je obsodilo nekdanjega gruzijskega predsednika in nekdanjega guvernerja ukrajinske Odeške oblasti Miheila Sakašvilija na dodatna štiri leta in pol zapora zaradi nezakonitega prečkanja meje ob vrnitvi v Gruzijo leta 2021. Sodba sledi obsodbi istega sodišča s prejšnjega tedna na devet let zapora zaradi korupcije. Sakašvili od leta 2021, ko se je vrnil iz Ukrajine, že prestaja šestletno zaporno kazen zaradi zlorabe oblasti. Predsednik Gruzije je bil med letoma 2004 in 2013. Državo je zapustil po koncu tretjega mandata. Tbilisijsko mestno sodišče ga je leta 2018 v odsotnosti obsodilo na šest let zapora zaradi zlorabe oblasti pri zatiranju protesta novembra 2007, ukaza pretepa takrat opozicijskega poslanca Valerija Gelašvilija in racije medija Imedi TV. Maja 2015 je Sakašviliju takratni ukrajinski predsednik Petro Porošenko podelil ukrajinsko državljanstvo, s čimer ga je zaščitil pred ekstradicijo Gruziji, in ga naslednji dan imenoval za guvernerja Odeške oblasti. S tega položaja je po sporu s Porošenkom Sakašvili naslednje leto odstopil. Maja 2020 ga je naslednji ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski imenoval za vodenje Nacionalnega reformnega odbora. Oktobra 2021 se je Sakašvili skrivaj vrnil v Gruzijo, da bi vodil protest svojih podpornikov v gruzijski prestolnici Tbilisi po parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala še vedno vladajoča stranka Gruzijske sanje. Gruzijska policija ga je aretirala isti dan.

Perujska vlada pod vodstvom predsednice Dine Boluarte je z odlokom razglasila izredne razmere zaradi kriminalnih tolp. Neposredni povod za razglasitev izrednih razmer sta umor pevca Paula Floresa na avtubusu, medtem ko so napadalci izsiljevali voznika, in eksplozija v eni od restavracij. Izredne razmere za 30 dni podeljujejo vojski pooblastila, da z manj pravnimi omejitvami aretirajo osumljence. Vlada je podobne ukrepe zaradi izsiljevanj uvedla že septembra in decembra lani. Od začetka leta je policija poročala o več kot 400 umorih in skoraj 2000 primerih izsiljevanj.

Ljubljanski mestni svet je izglasoval prenehanje mandata svetnice Katje Damij kot članice občinske Komisije za mednarodne odnose in njeno zamenjavo z Dunjo Labović Begović iz svetniškega kluba Gibanja Svoboda. Glede na dnevni red seje je pobudo za zamenjavo v začetku meseca podal svetniški klub Svobode, ker je konec januarja Damij prestopila v stranko Demokrati. V iniciativi Mi smo Ljubljana trdijo, da je resnični razlog za njeno zamenjavo nasprotovanje županu Zoranu Jankoviću pri podpori srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

Akademskih 15

V petek, 28. marca, ob 16. uri na Glavnem trgu mladi v Slovenj Gradcu načrtujejo protest, s katerim hočejo sporočiti, da v njihovem mestu manjka prostora za alternativno mladino. V pismu, ki so ga poslali v naše uredništvo, sporočajo, da jim občina že od zaprtja Špajza pred petimi leti zaradi graditve novih stanovanjskih objektov v bližini obljublja prostor za alternativno mladino, vendar do najdbe ali izgradnje takega prostora še ni prišlo. Prav tako opozarjajo, da so razočarani nad Mladinskim kulturnim centrom, saj ta po njihovih besedah zavrača ideje in druženje mladih v njegovi okolici. Na tovrstno problematiko so sicer opozarjali že lani. Protest se bo začel z zborom ob 15. uri na parkirišču pred Staro komunalo v Slovenj Gradcu, sledil bo obhod po starem mestnem jedru Slovenj Gradca do Rotenturna, malo čez 16. uro pa bo potekal zbor na Glavnem trgu, kjer bo akustični jam session, ki bo trajal vse do 19. ure.

Tri slovenske javne univerze z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in šport še vedno niso podpisale pogodbe o štiriletnem financiranju. Obenem imajo univerze zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju od januarja veliko višje stroške plač zaposlenih. Na mariborski univerzi se je ta strošek na letni ravni povečal za približno 11 milijonov evrov, na ljubljanski za približno 25 milijonov evrov, na primorski univerzi pa za dobra 2 milijona evrov. Univerze od ministrstva trenutno prejemajo dvanajstine v skladu z lanskoletnim financiranjem, te pa ne pokrivajo stroškov višjih plač. Na Univerzi v Ljubljani opozarjajo, da bodo nekatere članice že aprila plačno nesposobne, če se dvanajstine ne zvišajo. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v Mariboru. Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič ocenjuje, da bo univerza lahko brez težav izvedla le še eno izplačilo plač zaposlenim. Slovenske univerze sredstva od ministrstva sicer že devet let prejemajo po sistemu štiriletnih pogodb, te so bile v preteklih letih podpisane že pred začetkom novega obdobja.  Pogodbo, ki bo zagotovila sredstva za delovanje javnih univerz od leta 2025 do leta 2028, bodo univerze z Ministrstvom sklenile predvidoma aprila. Za odziv smo se obrnile na Ministrstvo za visoko šolstvo, a do zaključka redakcije odgovorov nismo prejele.

Javni štipendijski sklad je z zamudo objavil razpis štipendij za študij v tujini za tekoče leto. Razpis je sklad sicer navadno objavil konec decembra. Sklad zaplet utemeljuje, češ da je do njega prišlo zato, ker je Ad futura prehajala iz pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Skupna vrednost javnega razpisa znaša tri milijone evrov, rok za prijavo na razpis pa je 30. april.

OFF je pripravil Matej, novičke za univerzitetni blok je zbrala vajenka Monika, mentorirala je Nika K.