Več deset tisoč ljudi se je v Tbilisiju zbralo pred gruzijskim parlamentom v podporo članstvu države v Evropski uniji. Shoda pod imenom Pohod za Evropo naj bi se po ocenah na podlagi posnetkov z droni udeležilo okoli 120.000 ljudi. Shod je sledil predlogu Evropske komisije, da Gruziji ne podeli statusa kandidatke za članstvo, kot je to storila za Ukrajino in Moldavijo, temveč le evropsko perspektivo. V praksi to pomeni, da ji bo status podeljen, ko bo izpolnila zahteve Komisije v povezavi s stabilnostjo demokratičnih institucij, vladavino prava, človekovimi pravicami, zaščito manjšin in izvedla določene gospodarske reforme. Zbrani so noseč gruzijske, evropske in ukrajinske zastave ter ob predvajanju Beethovnove Ode radosti od Evropskega sveta zahtevali, da sprejme drugačno odločitev. Svet bo o predlogu odločal konec tedna. Gruzija je za članstvo v Uniji zaprosila kmalu po napadu Rusije na Ukrajino.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zavrnil ponujeni odstop predsednice vlade Elisabeth Borne, ki je sledil neuspehu na nedeljskem drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji. Macronovo zavezništvo liberalnih strank Skupaj! je na njih izgubilo parlamentarno večino in bo tako za stabilno vladanje prisiljeno v oblikovanje koalicije. S predstavniki parlamentarnih strank se bo danes in jutri sestal v Elizejski palači. Predsednica vlade z Macronovo odločitvijo še ni na varni strani, saj je voditelj levega tabora NUPES Jean-Luc Melenchon napovedal, da bodo v začetku naslednjega meseca vložili predlog njene nezaupnice. Več v OFFsajdu ob petih. 

Beograjska mestna skupščina je za župana srbske prestolnice izvolila Aleksandra Šapića, podpredsednika glavnega odbora Srbske napredne stranke Aleksandra Vučića, in tako presekala gordijski vozel, ki je nastal po izenačenem rezultatu na aprilskih lokalnih volitvah. Opozicija, katere prvak je nekdanji beograjski župan Dragan Đilas, je uspela doseči ponovitev volitev na nekaj volilnih mestih, a so na njih zgolj izgubili še eno mesto v skupščini. Šapić je bil na volitvah nosilec kandidatne liste z imenom Aleksandar Vučić – Skupaj zmoremo vse. Na tajnem glasovanju ga je od 110 svetnikov podprlo 57. Podprli so ga člani Vučićeve Srbske napredne stranke, koalicijski svetniki Socialistične stranke Srbije Ivice Dačića in eden od opozicijskih svetnikov. Šapić je bil do zdaj tri mandate predsednik občine Novi Beograd, do lani pa je vodil desno populistično stranko Srbsko patriotsko zavezništvo, ki se je lani združila z Vučićevo SNS. 

Danes bo potekalo nadaljevanje seje programskega sveta RTV Slovenija, ki je bila včeraj prekinjena zaradi odsotnosti generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Svojo odsotnost je opravičeval s stavko novinarjev. Na seji bodo odločali o krčenju dopisniške mreže in kandidatu za direktorja TV Slovenija Urbanu Laurenčiču. Vodstvo RTV je svetu predlagalo, da potrdi odločitev o, kot to sami imenujejo, posodobitvi dopisniške mreže. Ta vključuje ukinitev dopisniškega mesta v Rimu, zamrznitev dopisniških mest v Moskvi in Berlinu ter zmanjšanje dopisnikov v Bruslju z dveh na enega. Zaradi stavke je bil včeraj okrnjen tudi informativni program. Čeprav so novinarji želeli, da se izvede, je odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik, katere odstop zahtevajo, to preprečila. O tem je na Kongresnem trgu, kjer so se zbrali stavkajoči in podporniki stavke na Shodu za javno RTV spregovorila Helena Milinkovič, predsednica stavkovnega odbora.

Izjava

Shoda se je udeležil tudi Hrvoje Zovko, predsednik hrvaškega društva novinarjev, in v nagovoru spregovoril o cenzuri ter pomenu javne televizije.

Izjava

Koalicijski poslanci so v državni zbor vložili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila Pravna mreža za zaščito demokracije. Zakon naj bi sledil odločitvi ustavnega sodišča, ki je trenutni zakon prepoznalo kot protiustavnega. Rok, ki ga je za implementacijo odločbe določilo sodišče, je sicer potekel že lani avgusta. Pod predlog, ki ga je prva podpisala poslanka Janja Sluga, se je podpisalo še 48 drugih koalicijskih poslank in poslancev. Med njimi ni treh poslancev Socialnih demokratov – Meire Hot, Bojane Muršič in Damijana Zrima, ki menijo, da zakona ne bi smeli sprejeti po skrajšanem postopku. Pod predlogom ni niti podpisa poslanca Bojana Čebele, ki pa naj bi izpadel po pomoti. 

Državni zbor je s 53 glasovi proti in 23 za zavrnil predlog posvetovalnega referendumu o zakonu o vladi, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Enako je včeraj storil tudi pristojni odbor za notranje zadeve. S tem je vladna koalicija korak bliže oblikovanju nove vlade po lastni meri, kar bi v parlamentu radi potrdili še pred parlamentarnimi počitnicami. Zakon o vladi, ki se je zaradi referendumske zahteve moral za mesec dni umakniti z mize, predvideva uvedbo treh novih ministrstev – za solidarno prihodnost, za podnebje in energijo ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Reorganizacija vlade naj bi sicer vključevala več ministrskih odstopov in ponovnih predstavitev pred matičnimi delovnimi telesi. Vladni predstavniki pravijo, da bodo ministri na ta način lahko pokazali svojo vsestranskost, SDS pa da je s predlogom vladi želel le pomagati. 

Člani Stranke Alenke Bratušek so na dopisnem kongresu podprli predlog sveta stranke, da se stranka pripoji Gibanju Svoboda. Posledično bo SAB prenehal obstajati, pravno nasledstvo pa bo prevzela združena stranka. Od nekaj manj kot 600 oddanih glasov jih je združitev podprlo dobrih devet desetin. Enako odločitev je nedavno sprejela tudi Lista Marjana Šarca. Z odločitvama se bo v ponedeljek seznanil še kongres Gibanja Svoboda, kar predstavlja zadnji korak za formalno združitev, ki naj bi se zgodila do konca meseca. Kot je za spletni portal N1 povedala Marta Kos, naj bi takrat tudi odločali o podpori njene kandidature za predsedniške volitve.