Neodvisna komisija Združenih narodov je v poročilu potrdila vojne zločine, ki jih Izrael izvaja na območju Gaze. Komisija je ugotovila, da od sedmega oktobra Izrael namenoma povzroča največjo možno škodo z uporabo težkega orožja v gosto naseljenih urbanih središčih. Pri tem opozarja na namerno ciljanje oseb, ki so poskušale zapustiti evakuirana območja, ugotavljajo pa tudi, da je namen Izraela nasilna premestitev prebivalcev Gaze. Prepoznala je tudi namerno stradanje Palestincev. Med drugim poročilo v več primerih potrjuje izraelsko uporabo Hanibalove direktive, po kateri izraelska vojska v primeru ugrabitve Izraelcev to prepreči na vsak način, vključno s pobojem ugrabljenih. Komisija je potrdila, da izraelska vojska izvaja vojne zločine in zločine proti človeštvu, enako je potrdila tudi glede Hamasovega napada sedmega oktobra.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je proti severnemu Izraelu izstrelilo okrog sto raket. Gre za odziv na izraelski umor libanonskega poveljnika Taleba Abdulaha, ki je vodil Hezbolahovo divizijo na libanonski meji z Izraelom. Hezbolah je z napadi na severni Izrael povzročil evakuacijo prebivalstva iz mest, izraelska vojska pa predvsem iz zraka redno bombardira Hezbolahove pozicije ter civilne objekte.

Sodišče Evropske Unije je odločilo, da ženske begunke, ki že dlje časa živijo na območju Unije, lahko pridobijo azil, če dokažejo, da so v tem času sprejele vrednote Evropske unije o enakosti spolov. Odločilo je na podlagi ubeseditve Evropske direktive o kvalifikaciji beguncev tretjih držav za mednarodno zaščito. Po Direktivi lahko begunci iz tretjih držav pridobijo azil, če so bili v svoji državi diskriminirani na podlagi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. S tem je sodišče med določene družbene skupine dodalo tudi spol, saj je lahko ta, glede na državo izvora, podlaga za diskriminacijo. Sodišče je odločilo na podlagi pritožbe dveh iraških mladoletnic, ki na Nizozemskem živita od leta 2015. Tam so njuni prošnji za azil zavrnili, v pritožbenem postopku pa sta se sklicali na to, da v Iraku ženske nimajo enakih pravic kot na Nizozemskem.

Evropska komisija je Kitajski zagrozila z uvedbo povprečne 21-odstotne carine na uvoz električnih vozil v Evropsko Unijo. V preliminarnih ugotovitvah preiskave, ki jo je Komisija pričela oktobra lani, je zatrdila, da kitajska podjetja, ki proizvajajo baterije za električna vozila, dobivajo nepoštene subvencije. To po mnenju Komisije škoduje evropskim proizvajalcem baterij. Začenši s četrtim julijem je zato napovedala uvedbo carin na kitajska električna vozila, če Kitajska ne bo ukrepala. Najnižja carina bi po načrtih Komisije bila 17-odstotna, najvišja pa 38-odstotna. Kitajsko zunanje ministrstvo se je na napoved Evropske komisije ostro odvzalo in priseglo, da bo naredilo vse, da zaščiti kitajske pravice in interese. S povračilnimi ukrepi so zagrozili tudi evropskim kmetom in proizvajalcem letal ter žganih pijač. Za carine na uvoz kitajskih električnih vozil se zavzema predvsem francoska vlada.

Delavci v leskovaški tovarni za proizvodnjo prevodniških kablov južnokorejske Yure so v drugem dnevu splošne stavke. Razlogi so nizke plače in slabi delovni pogoji, kaplja čez rob pa je bilo nedavno povišanje cen hrane v menzi tovarne. Stavkajoči od južnokorejskega podjetja zahtevajo 20-odstotno povišanje plač, ki so trenutno minimalne, in boljše delovne pogoje. V preteklosti je podjetje delavcem omejevalo dostop do stranišč med delovnim časom, a tudi zdaj delavci s stranišči niso zadovoljni. Govori Predrag Stojanović, vodja neodvisnega sindikata kovinarjev tovarne.

Izjava

Stojanović dodaja tudi, da uprava podjetja zaradi stavke delavcem grozi s sankcijami.

Izjava

Minister za javno upravo Franc Props je razrešil načelnico ljubljanske upravne enote Andrejo Erjavec. Minister pravi, da mu razrešitve ni treba posebej obrazložiti. Na največji upravni enoti v državi zaposleni vsakodnevno stavkajo od petnajstega maja, skupaj s še 33 upravnimi enotami. Zahtevajo dvig plač za vsaj sedem plačnih razredov in razbremenitev zaposlenih z zaposlitvami dodatnih kadrov. Props je uradniškemu svetu predlagal začetek javnega natečaja za izbiro novega načelnika, dotlej pa je kot vršilca dolžnosti imenoval Marka Grujičića. Ta je že načelnik Upravne enote Domžale in član vladne skupine za pogajanja s Sindikatom državnih organov, ki organizira stavko na upravnih enotah. Predsednik sindikata Frančišek Verk je v javnem pozivu vladi poudaril, da Props in njegovi najožji sodelavci za stavko krivijo Sindikat, čeprav so za neznosno stanje in stavko krivi predvsem vsi doslejšnji ministri za javno upravo in služba za upravne enote.

Evropska komisija je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj obtožila, da ni podalo točne ocene škode, ki so jo lani avgusta povzročile poplave. V dopisu, ki ga je Dnevnik pridobil z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji ocenjuje, da ocena o desetih milijardah evrov škode ni podprta v zadostni meri. Poleg neposredne škode vključuje tudi škodo, ki je nastala posredno, na primer z izgubo dohodka v gospodarstvu. Komisija Ministrstvo opozarja, da so podatki o obsegu poplav, ki so jih poslali v Bruselj, nezadostni. V Komisiji opozarjajo na nezanesljivost metodologije. Na primer v sektorju izobraževanja je vlada prijavila skoraj deset milijonov evrov škode na opremi in učnih pripomočkih, a tega Komisija ne bo upoštevala. Komisija je slovenske organe pozvala, naj vlogo dopolnijo z dodatnimi pojasnili, do takrat pa bo presoja vloge za pomoč Solidarnostnega sklada Evropske unije zadržana. Od sklada je Slovenija do zdaj dobila sto milijonov evrov, lahko pridobi še največ 300 milijonov.

Po neuradnih informacijah časopisa Večer je pravosodna ministrica Andreja Katič dosedanjega evroposlanca Socialnih demokratov izbrala za državnega sekretarja na lastnem ministrstvu. Premierju Robertu Golobu bo predlog o imenovanju Brgleza, ki z zadnjega mesta na listi socialdemokratov ni uspel ohraniti evroposlanskega mandata, predstavila po Golobovi vrnitvi iz ameriškega Dallasa. Golob je v Teksas odšel na tretjo finalno tekmo košarkarske lige NBA. Vlada je že pred tem za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Jureta Lebna, nekdanjega okoljskega ministra, ki je Golobu dal stranko. Je ustanovitelj stranke Z.dej, ki jo je Golob pred parlamentarnimi volitvami preimenoval v Gibanje Svoboda. Tudi Leben je bil kandidat za evroposlanca, v premierjevem kabinetu pa bo zadolžen za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami.