OFF Šutarjevega Zakona
Izraelska genocidna vojska je navkljub tako imenovanemu »premirju« včeraj ponoči in danes zjutraj izvedla več zračnih napadov na Gazo, v katerih so ubili 104 osebe ter jih ranili več kot 200. Po trditvah izraelske vlade se po tem valu napadov nameravajo spet držati premirja, kar je kritiziral izraelski minister za varnost Itamar Ben-Gvir, ki je v objavi na družbenem omrežju Twitter zahteval vrnitev v vojno stanje. Izrael z izvajanjem nasilja nadaljuje tudi na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so izraelski nelegalni priseljenci severno od Hebrona napadli in zažgali dva palestinska avtomobila, v mestu Beit Ummar severno od Nablusa pa so napadli nasad oliv. Izraelska vojska je prav tako izvedla racije v več krajih, v njih pa je aretirala okrog 60 Palestincev.
Afganistanska in pakistanska vlada na pogovorih v Turčiji nista dosegli dogovora o dolgoročnem premirju. Po izjavah pakistanske vlade je bila afganistanska vlada pod nadzorom afganistanskih talibov nepripravljena prekiniti sodelovanje s pakistanskimi talibi. Afganistanska vlada zatrjuje, da nimajo vezi s pakistanskimi talibi ter da pakistanska stran v pogovorih ni bila pripravljena na konstruktivno sodelovanje. Obe strani zatrjujeta, da premirje, ki sta ga dosegli na sredini meseca, še vedno drži.
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump in predsednik Južne Koreje Lee Jaemyeong sta podpisala trgovinski sporazum med državama. Južna Koreja bo v zameno za investicije v ZDA v skupni vrednosti 350 milijard evrov podvržena manj strogim ameriškim carinam. Investicije bodo predvidoma izvedene v obrokih po 20 milijard evrov, ciljne industrije pa med drugim obsegajo predvsem investicije v ameriško ladjedelništvo. Po srečanju z južnokorejskim predsednikom v četrtek Trumpa čaka še sestanek s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Na Madagaskarju je zaprisegla nova vlada, potem ko je po množičnih protestih in pobegu predsednika Andryja Rajoeline v Dubaj oblast prevzela vojaška skupina Capsat. Od skupno 29 ministrskih mest le štiri zasedajo vojaški častniki. To so ministrstva za oborožene sile, javno varnost, upravljanje zemlje in ministrstvo za žandarmerijo. Preostala ministrstva vodijo »civilni izbranci«. Prejšnji petek je za predsednika zaprisegel polkovnik Michael Randrianirina, prav tako je bil prejšnji teden za predsednika vlade imenovan Herintsalama Rajaonarivelo.
Na Češkem je desničarska stranka ANO dosegla dogovor o oblikovanju tričlanske koalicijske vlade s skrajno desno stranko Svoboda in neposredna demokracija ter konservativno stranko Motoristi. Vodje strank se bodo danes sestale na pogovoru o razdelitvi vlog v bodoči vladi. Vse tri stranke se zavzemajo za zmanjšanje evropske pomoči Ukrajini, Svoboda in neposredna demokracija pa se zavzema tudi za referendum o izstopu Češke iz Evropske unije.
Portugalska vlada je dosegla dogovor s skrajno desničarsko stranko Čega, po katerem bodo poostrili pogoje za pridobitev državljanstva za priseljence. Po besedah vodje Čege, Andréja Venture, se bo Portugalska s tem zakonom pridružila evropskim državam, v katerih bo težje pridobiti državljanstvo. Portugalska vlada desničarska manjšinska vlada pod vodstvom Luisa Montenegra, ki jo tvori zavezništvo med socialnimi demokrati in ljudsko stranko. Skrajna desničarska stranka Čega, s katero se povezujejo, pa je največja opozicijska stranka.
V Podgorici je pred vladnimi poslopji potekal protest proti migrantom. Povod za protestni shod je bil sobotni napad na državljana Črne Gore, za katerega sta po poročanju policijske uprave Podgorica osumljena državljana Turčije in Azerbajdžana. Temu je sledilo več napadov na lokale in avtomobile v lasti turških priseljencev po celotni državi. Zaradi napada je črnogorska vlada v ponedeljek uvedla obvezne vizume za turške državljane, ki obiskujejo državo, česar do sedaj niso potrebovali.
V Beogradu je študente, ki pešačijo iz Novega Pazarja proti Novemu Sadu, pričakala množica ljudi. Študentje so predstavniki državne univerze v Novem Pazarju, ki je v blokadi že devet mesecev, na pohod proti Novemu Sadu pa se jih je odpravilo 300. Študentje nadaljujejo svojo pot proti Novemu Sadu, kjer bo 1. novembra potekal protestni shod, ki bo obeležil eno leto od sesutja nadstreška, ki je ubil 16 ljudi.
Premier Robert Golob je na izredni seji novomeškega občinskega sveta napovedal sprejetje posebnega svežnja zakonov, imenovanega Šutarjev zakon. Sveženj zakonov obsega večja pooblastila policiji za izvajanje racij in nadzora nad ogroženimi in varnostno tveganimi območji, zaostritev kaznovalne politike za tako imenovane »povratnike« ter ukinitev denarnega dodatka za mladoletne matere. Premier je napovedal tudi poostreno delovanje policije, pristojnih inšpekcij in davčne uprave. Golob je sveženj represivnih ukrepov pospremil z naslednjimi besedami.
Sočasno je v Novem mestu pred zgradbo občine potekal protestni shod, na katerem se je zbralo okrog 10 tisoč ljudi. Več o odzivih politike na dogajanje v Novem mestu v OFFsajdu ob petih.
Opozicijski Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija vlagata predlog za interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Očitajo mu neučinkovitost pri ukrepih socialne politike, specifično na območjih z romskimi skupnostmi. Predlog interpelacije sledi hitremu zaostrovanju politične retorike z naslanjanjem na sobotni napad v Novem mestu ter drugimi klici po odstopih vlade, ki se vrstijo iz opozicijskih strank.
Vlada je sklicala nujno sejo odbora za finance, na katerem bodo debatirali o načrtovanem prevzemu Ljubljanske in Zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Agencija je namero o nakupu objavila že v začetku avgusta, današnjo sejo pa je sklicala koalicija zaradi tveganj za slovenski kapitalski trg. Ob tem predlagajo, da Slovenski državni holding preuči možnost nakupa ljubljanske borze. Ljubljanska borza je v tuji lasti že od leta 2008, ko so jo njeni člani prodali Dunajski borzi, slednja pa jo je leta 2015 prodala Zagrebški borzi. Nakup je že odobril hrvaški regulator, za izvedbo nakupa pa Fina čaka še na odobritev slovenskega regulatorja.
Dodaj komentar
Komentiraj