Devet etiopskih protivladnih skupin bo oblikovalo zavezništvo pod imenom Združena fronta etiopskih federalnih in konfederalnih sil. Zavezništvo bo vključevalo tudi Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto in skupine drugih ljudstev, na primer Oromo in Agaw. Predstavnica vlade Abija Ahmeda se je na oblikovanje zavezništva odzvala z besedami, da je bil čas za politične spremembe ob junijskih volitvah, na katerih je slavila Ahmedova stranka Blaginja. V naznanitvi ustanovitve zavezništva so predstavniki zapisali, da bodo sporazum o ustanovitvi podpisali danes v Washingtonu. 

V Južnoafriški republiki se nadaljuje trend postopnega upada podpore največji stranki v državi, Afriškemu nacionalnemu kongresu, krajše ANC. Po prvih rezultatih ponedeljkovih lokalnih volitev je na državni ravni delež glasov, ki so jih volivci namenili stranki, padel pod 50 odstotkov, kar se je zgodilo prvič, odkar v Južni Afriki potekajo demokratične volitve. Na volitvah je glasovalo 46 odstotkov volilnih upravičencev. ANC s 46 odstotki glasov še vedno ostaja daleč pred zasledovalci – glavna opozicijska stranka Demokratično zavezništvo je prejela le 22 odstotkov glasov. Glasove so pridobile predvsem manjše, ideološko zelo različne opozicijske stranke – od levičarskih Borcev za ekonomsko svobodo do prozulujske stranke IFP in proburske stranke Svobodna fronta plus. V več pokrajinah se bo moral ANC pogajati za osnovanje koalicijskih vlad. Razloge za slabši volilni rezultat ANC je mogoče iskati v korupcijskih škandalih, v katere so vpleteni člani stranke, visoki stopnji brezposelnosti, pogostih izpadih električne energije in neučinkovitem delovanju javnih služb, kar se je pokazalo ob poletnem izbruhu nemirov zaradi zaprtja nekdanjega predsednika države in stranke ANC Jacoba Zume.

Premikamo se na afriško obalo Sredozemskega morja. Tunizija je razpisala mednarodno tiralico za bivšim predsednikom države Moncefom Marzoukijem. Za zdaj še ni znano, česa dolžijo bivšega predsednika. Od 15. oktobra je v državi zoper Marzoukija potekala preiskava zaradi njegovih izjav o odnosih med Francijo in Tunizijo in mednarodnega zasedanja Frankofonija, združenja francosko govorečih držav. To bi moralo novembra potekati v Tuniziji, a so zasedanje nato prestavili za eno leto. Marzouki, ki živi v izgnanstvu v Franciji, je oktobra med televizijskim prenosom povedal, da si je prizadeval, da zasedanja v Tuniziji ne bi bilo, in Francijo pozval, naj ne podpre oblasti, ki jo vodi zdajšnji predsednik Kais Sajed. Ta je 25. julija razpustil vlado in parlament ter začel vladati z odloki. 

Tri mesece po začetku mandata predsednika Pedra Castilla  je perujski kongres potrdil vladni kabinet. V nasprotju s prvim poskusom sestave kabineta je kongres tokratni kabinet potrdil z 68 glasovi za in 56 proti. Premierka je tako tudi uradno postala Mirtha Vásquez. Da gre za premik vlade proti sredini, kaže dejstvo, da so proti ustoličenju kabineta glasovali tudi nekateri člani predsednikove stranke Svobodni Peru. Med člani kabineta je tudi novi notranji minister Avelino Guillén, državni tožilec, ki je za zapahe spravil nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Predsednik Pedro Castillo je kot kandidat levičarskih političnih sil, sindikatov in staroselcev na predsedniških volitvah premagal njegovo hčer Keiko Fujimori. 

Varnostni svét Združenih narodov je potrdil podaljšanje vojaške misije v Bosni in Hercegovini, ki poteka pod okriljem Evropske unije. Sklep je bil sprejet soglasno, a ni šlo brez zapleta. Rusija namreč še vedno ne priznava novega visokega predstavnika Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta in trdi, da je položaj nezaseden. Zaradi tega Schmidt varnostnemu svétu tudi ni predstavil svojega poročila o stanju v Bosni in Hercegovini.

Ostajamo pri stanju na Balkanskem polotoku. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, albanski predsednik vlade Edi Rama in makedonski namestnik predsednika vlade Nikola Dimitrov so se v Beogradu dogovorili o ustanovitvi svéta, ki bo usklajeval uvedbo pobude Odprti Balkan. Cilj te pobude sta prost pretok ljudi in blaga med tremi ustanovnimi članicami ter ukinitev nadzora meja do januarja leta 2023. Do zdaj se pobudi zaradi bojazni, da bi lahko pridružitev negativno vplivala na pričetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, ni priključila nobena druga država na Balkanskem polotoku. Na tokratnem sestanku pa so voditelji imeli tudi neformalno srečanje s predsednikom vlade Črne gore Zdravkom Krivokapićem. 

Podružnica ruske Sberbank, Sberbank Europe, je sklenila prodati pet podružnic v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in Madžarskem. Gre za nadaljevanje strategije banke, ki zmanjšuje svojo prisotnost na evropskem trgu. Kupci so Gorenjska banka, srbska AIK Banka in Agri Europe Cyprus Limited. Vsa tri podjetja so v lasti srbskega podjetnika Miodraga Kostića. Na Hrvaškem bi prodaja banke Sberank prinesla tudi spremembo v lastništvu 40-odstotnega deleža Fortenove, ki obvladuje velik del posla zdaj že propadlega konglomerata Agrokor. V Sloveniji bi morebitna pripojitev banke Sberbank Gorenjski banki tej omogočila, da bi postala tretja največja banka v državi za Novo Ljubljansko banko ter združenima NKBM in Abanko.   

Ostajamo na finančnem področju. Vlada je na položaj generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije imenovala Ivana Simiča, ki je bil od junija letos na tem položaju kot vršilec dolžnosti. Mandat bo trajal do 17. novembra leta 2026 z možnostjo ponovnega imenovanja. Simič je v preteklosti to institucijo vodil že med letoma 2006 in 2008, ko se je še imenovala Davčna uprava, nato je isto funkcijo opravljal v Srbiji, v zadnjem času pa je bil davčni svetovalec. Simič, ki je pred tem v aktualni vladi vodil svet za debirokratizacijo, je ob imenovanju na mesto vršilca dolžnosti vztrajno zagotavljal, da ga mesto direktorja ne zanima in da je na FURS prišel za pol leta, a si je – morda nekoliko pričakovano – premislil.

Ustavno sodišče je presodilo, da 4. točka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih ni v skladu z ustavo. Na podlagi te točke je vlada 15. marca 2020 sprejela odlok, ki je med epidemijo gospodarskim subjektom prepovedoval ponujanje in prodajanje blaga in storitev. Zakon o nalezljivih boleznih po mnenju ustavnega sodišča namreč prepušča vladi, da po lastni presoji določa trajanje omejitev in prepovedi, s katerimi se posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo gospodarskih subjektov. Ob tem pa zakon tudi ne določa varoval, ki bi omejila prosto presojo vlade, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih. Sodišče je presodilo tudi, da zakon o nalezljivih boleznih ne daje podlage za sprejemanje ukrepov na področju ponujanja storitev, temveč velja le za blago. Sodniki so odločbo sprejeli z razmerjem petih glasov proti trem.