2. 8. 2023 - 15.00

OFF tunizijski premierki

Audio file

Audio file
16. 7. 2022 - 15.00
Južna hemisfera o debaklu demokracije v Tuniziji

Tunizijski predsednik Kais Saied je na položaju predsednice vlade zamenjal Nažlo Buden, ki je vlado vodila od leta 2021. Namesto nje je nemudoma imenoval Ahmeda Hašanija, dosedanjega vodjo kadrovske službe v tunizijski centralni banki. Razlogov za zamenjavo Saied ni natančneje pojasnil, je pa v zadnjih tednih pogosto kritiziral vlado, da ne rešuje težave slabih javnih storitev. Gospodinjstva namreč pogosto ostanejo brez vode in elektrike. Prav tako prebivalcem primanjkuje kruha, predvsem v državno subvencioniranih pekarnah. Kais Saied je poleti 2021 v državnem udaru odstavil vlado in razpustil parlament, zatem je premierka postala Nažla Buden. Lansko leto je s spremembo ustave Saied oblast tudi formalno skoncentriral v svojih rokah. Dobil je pooblastila za imenovanje predsednikov vlade, ki izvršujejo njegove politike.

Audio file
31. 7. 2023 - 17.00
V Sahelu znova državni udar, tokrat v Nigru

Niger je odprl kopenske in zračne meje s petimi sosednjimi državami, ki jih je zaprl po vojaškem državnem udaru pred tednom dni. Vojaška hunta je sporočila, da odpira meje z Alžirijo, Burkina Fasom, Čadom, Libijo in Malijem. Meje z Beninom in Nigerijo ostajajo zaprte. Nigerija je najvplivnejša članica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, znane kot Ecowas. Predsednik Nigerije Bola Tinubu je julija prevzel tudi predsedovanje Ecowasu. 11 polnopravnih članic Ecowasa je proti Nigru zaradi državnega udara uvedlo sankcije, v Ecowasu pa niso izključili niti vojaškega posredovanja v Nigru za vzpostavitev ustavnega reda. Hunta v Nigru je meje odprla po začetku evakuacije državljanov Francije in Evropske unije, ki jo izvaja Francija. 

Audio file
27. 8. 2014 - 12.00
Pogled na prihajajočo konferenco o zahodnem Balkanu in makedonski pogled na družino.

Tajska stranka Za Tajce je sporočila, da bo za kandidata za predsednika vlade predlagala nepremičninskega mogotca Seto Tavisina. Predlog je druga največja parlamentarna stranka podala po dvakratni zavrnitvi Pite Limčaroenrata, vodje največje parlamentarne stranke in zmagovalke majskih volitev Korak naprej. Stranka Za Tajce, tretja inkarnacija strank vplivne dinastije Šinavatra, s tem predlogom končuje koalicijo med dvema največjima strankama in šestimi manjšimi strankami. Za Tajce in Tavisin sta se za pridobitev potrebne večine zavezala, da ne bosta podprla spremembe kazenskega zakonika v členu, ki kriminalizira žaljenje monarhije, ter da v koaliciji ne bo sodelovala stranka Korak naprej. Na ta način si obetajo podporo senata, ki ga imenuje vojska. Prav zaradi nasprotovanja senatorjev Limčaroenrat ni postal premier. 

Audio file
26. 5. 2023 - 17.00
O vojni s čipi nasploh in prepovedi naročanja Micronovih izdelkov na Kitajskem posebej.

Kitajska je začela z omejevanjem izvoza galija in germanija – dveh pomembnih surovin za proizvodnjo elektronskih čipov. Z implementacijo novih pravil je za izvoz teh dveh elementov potrebno posebno dovoljenje ministrstva za trgovino. Kitajska proizvede 80 odstotkov vsega galija in 60 odstotkov vsega germanija na svetu. Kitajska omejitev sledi ameriškemu omejevanju izvoza tehnologije čipov na Kitajsko. Združenim državam Amerike sta sledili tudi Nizozemska in Japonska.

Azerbajdžansko pravosodno ministrstvo je trem opozicijskim strankam onemogočilo registracijo. Gre za Stranko republikanske alternative, stranko Enakost in Azerbajdžansko stranko ljudske fronte. Ne dosegajo namreč kriterijev novega zakona o političnih strankah, ki poostrujejo pogoje za registracijo. Dolgoletni predsednik Ilham Alijev je zakon podpisal januarja. Po zakonu mora stranka imeti najmanj 5000 članov oziroma članic in mora predložiti njihov seznam z imeni, telefonskimi številkami, naslovi ter drugimi osebnimi podatki. Neregistrirane stranke nimajo pravice do kakršnegakoli delovanja, kar vključuje tudi sestajanje članstva in finančne transakcije.

Washingtonsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu, v kateri mu v štirih točkah očitajo zarotništvo in oviranje pravosodja. Obtožnico je vložil posebni tožilec Jack Smith po potrditvi velike porote. Na 45 straneh je Smith opisal zaroto, ki naj bi jo Trump skoval, da bi dosegel razveljavitev predsedniških volitev leta 2020. Obtožnica je osredotočena predvsem na napad na kapitol 6. januarja 2021 in na povezane dogodke. Tedaj so podporniki Trumpa z vdorom v kongres skušali preprečiti štetje elektorskih glasov. Trump je obtožnico označil za smešno. Gre za tretjo potrjeno obtožnico proti Trumpu v zadnjem letu.

Audio file
24. 4. 2023 - 17.00
Poljski minister za kmetijstvo opozarja: preveč žita lahko tudi škoduje

Poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak je na mejo z Belorusijo napotil dodatne vojaške enote. Napotitev je sledila poljskim očitkom Belorusiji, da sta dva njihova helikopterja vstopila v poljski zračni prostor. Po ministrovih besedah sta bila helikopterja del vojaških vaj, o katerih jih je Belorusija predhodno obvestila. Napotena vojaška enota bo na uporabo dobila tudi dodatno opremo, ki med drugim vključuje bojne helikopterje. Belorusija je sicer očitke zanikala in trdi, da si je Poljska kršitve izmislila, da bi opravičila povečanje števila enot na meji.

Poljsko in ukrajinsko zunanje ministrstvo sta recipročno poklicala na zagovor veleposlanike druge države. Spor je nastal po komentarju svetovalca poljskega predsednika Marcina Przydacza, ki je zagovarjal omejitve uvoza ukrajinskega žita. Przydacz je povedal tudi, da bi Ukrajina morala pokazati več hvaležnosti za pomoč, ki jo je prejela od Poljske. Ukrajina je nato na zagovor poklicala poljskega veleposlanika in v pogovoru obsodila izjave ter jih označila za neresnične. V odziv je Poljska na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika. 

Audio file
13. 3. 2023 - 17.00
Program subvencij letalskih prevoznikov in obujanje ideje o nacionalnem letalskem prevozniku

Ministrstvo za infrastrukturo je sporočilo, da se je na drugi rok javnega razpisa za večjo letalsko povezljivost Slovenije prijavil en letalski prevoznik, in sicer latvijska letalska družba AirBaltic. Ta namerava s prihodnjim poletjem vzpostaviti letalsko povezavo med brniškim letališčem in Rigo. Komisija za dodelitev pomoči mora sicer še preveriti, ali ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje za prejem subvencij v višini 50 odstotkov letaliških pristojbin. Infrastrukturno ministrstvo jeseni načrtuje še tretji rok razpisa. Na prvem roku sta se na razpis prijavila luksemburški prevoznik Luxair in črnogorski To Montenegro.

Foto: Wikimedia Commons, creative commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj