OFF urejenih prioritet
Izraelska vojska je v zadnjih 24 urah v Gazi ubila več kot sto Palestincev, kar vključuje okrog 80 iskalcev humanitarne pomoči pri distribucijskih postajah ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo. Ministrstvo za zdravje v Gazi je zabeležilo več kot 150 smrti zaradi stradanja. Izraelska vojska je ponoči bombardirala tako imenovano humanitarno cono Al Mavasi pri Han Junisu in mesto Gaza na severu enklave. Iz vojske na genocidnem pohodu sporočajo, da so zaključili operacije v središču mesta Gaza, iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas pa poročajo o začetku bojev v okolici Rafe na jugu enklave. Palestinci v mestu Silvad na Zahodnem bregu organizirajo stavko v znak žalovanja za dvema meščanoma, ki so ju ustrelili okupatorski vojaki. Streljanje je bilo povračilo za odpor med nočnim pogromom izraelskih naseljencev nad mestom. Društvo novinarjev Slovenije je začelo zbiranje sredstev za palestinsko novinarko v Gazi Ruvajdo Amer. S tem so se pridružili akciji zbiranja sredstev za nakup hrane za novinarje in njihove družine v Gazi, ki jo je prejšnji teden sprožila Evropska zveza novinarjev skupaj s Sindikatom palestinskih novinarjev.
Londonsko višje sodišče je dovolilo pritožbo soustanoviteljice britanske aktivistične skupine Palestine Action Hude Ammori proti uveljavitvi prepovedi skupine. Po ugotovitvi sodišča obstaja tveganje, da prepoved pomeni kršitev svobode govora, poleg tega bi morala imeti skupina možnost zagovora, preden bi prepoved začela veljati, notranje ministrstvo pa ni zbralo dovolj informacij. Nižja sodišča so obravnavo pritožbe pred tem zavrnila. Parlament je v začetku meseca, po vdoru aktivistov Palestine Action v vojaško bazo in sprejanju dveh letal, skupino uvrstil na seznam terorističnih organizacij ter s tem prepovedal tako samo skupino kot javno izražanje podpore njenemu delovanju. Na protestih proti prepovedi je britanska policija nato aretirala več deset ljudi.
Ukrajinski parlament je po protestih sprejel zakon, ki razveljavlja prejšnji teden sprejeti zakon o Nacionalnem protikorupcijskem uradu in Specializiranem protikorupcijskem tožilstvu ter podeljuje večje pristojnosti protikorupcijskima organoma. V Kijevu in več drugih ukrajinskih mestih so pred tem potekali protesti proti zakonu, ki ga je predsednik Volodimir Zelenski podpisal prejšnji teden in ki je nadzor nad protikorupcijskima institucijama podelil generalnemu državnemu tožilstvu. V prestolnici se je kljub prepovedi zbralo okrog 400 ljudi. Zakon o Nacionalnem protikorupcijskem uradu in Specializiranem protikorupcijskem tožilstvu je parlament sprejel po tem, ko je državna varnostna služba na protikorupcijskem uradu izvedla racije zaradi suma vohunjenja za Rusijo.
Litvanski premier Gintautas Paluckas iz Socialdemokratske stranke je po grožnji koalicijske liberalne stranke Za Litvo, da bo izstopila iz vlade, odstopil. Koalicijska partnerica je premierjev odstop zahtevala zaradi posla podjetja v lasti njegove svakinje, ki je domnevno z evropskimi sredstvi kupilo baterijske sisteme od podjetja Garnis v delni lasti premierja. Stranka Za Litvo ima v parlamentu 14 sedežev, socialdemokrati in druga koalicijska desničarska stranka, Nemunska zora, pa imajo skupno 71 poslancev. To bi z izstopom stranke Za Litvo pomenilo polovico glasov v 141-članskem parlamentu.
Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je naznanil, da bo Turčija avgusta začela dobavljati zemeljski plin iz Azerbajdžana v Sirijo. S tem Turčija prvič začenja izvoz zemeljskega plina v Sirijo po padcu vlade nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada. Tega je zrušila milica Hajat Tahrir Al Šam skupaj z drugimi oboroženimi skupinami, ki jih podpira Turčija. Napoved sledi začetku dobave električne energije turškega državnega podjetja TEİAŞ v Sirijo.
Mjanmarska vojaška vlada je razglasila odpravo vojnega stanja z namenom izvedbe splošnih volitev, ki jih je razpisala za december. Gre za prvi razpis splošnih volitev po vojaškem udaru leta 2021 in začetku državljanske vojne. Vlada je pred tem uvedla zakon, ki kriminalizira oviranje poteka volitev, vključno s kritiziranjem njihove izvedbe. Kršiteljem grozi do 20 let zapora, v primeru incidentov s smrtnim izidom pa smrtna kazen. Odporniške skupine so razpis volitev označile za poskus legalizacije hunte.
Ameriški predsednik Donald Trump je na uvoz blaga iz Brazilije uvedel 50-odstotne carine. Prvotno so Združene države v začetku aprila sicer uvedle 10-odstotne carine za uvoz iz Brazilije. Kot glavni razlog zvišanja carin je Trump navedel sodni pregon nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki je ob zaprisegi trenutnega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve pred slabima dvema letoma zrežiral vdor v zvezni kongres, predsedniško palačo in vrhovno sodišče. Trump, čigar podporniki so s svojim pohodom na Kapitol postali vzor za podpornike Bolsonara, sodni proces označuje kot lov na čarovnice. Ameriško zunanje ministrstvo je sočasno uvedlo dodatne sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu, ki vodi proces proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku. Poleg prepovedi vstopa v ZDA je zdaj ministrstvo sodniku zamrznilo morebitno premoženje v Združenih državah. Lula da Silva je dejal, da je vmešavanje v pravosodje njegove države nesprejemljivo, ter spomnil, da je Brazilija ena redkih držav, s katerimi imajo Združene države zunanjetrgovinski presežek.
Trump je napovedal tudi, da bodo z jutrišnjim dnem Združene države uvedle 25-odstotne carine na blago, uvoženo iz Indije. Ob naznanitvi carin je ameriški predsednik napovedal še sankcije za nakup ruskega orožja in nafte, a podrobnosti ni navedel. Razlog uvedbe carin je po Trumpovih besedah, da so ZDA z Indijo v preteklih letih poslovale razmeroma malo, indijske carine pa so med najvišjimi na svetu. Prav tako se je na svojem družbenem omrežju Truth Social obregnil zoper delež vojaške opreme, ki jo Indija kupi od Rusije. Spomnimo, Trump je sicer v začetku aprila Indiji odmeril 26-odstotne carine, a jih je nato spustil na 10 odstotkov, dokler trajajo pogajanja. Rok za doseg dogovora se sicer izteče s prvim avgustom, torej jutri.
Ne, to niso vsi Trumpovi carinski ukrepi. Ameriški predsednik je namreč uvedel 50-odstotne carine na uvoz polizdelkov iz bakra, pri čemer se je skliceval na zagotavljanje nacionalne varnosti. Ukrep se nanaša na cevi, žice in plošče ter derivate, ki vsebujejo veliko bakra, ne vključuje pa prečiščenega bakra ali surove kovine. Baker je sicer ključna sestavina za izdelke v elektroniki, stroje in avtomobile. Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so ZDA lani uvozile za slabih 15 milijard evrov bakra, največ ga uvozijo iz Čila - lani so ga tako uvozile za okoli 5 milijard evrov.
Za konec carinskega bloka pa še k carinam na blago iz Južne Koreje. Trump je na omrežju Truth Social napovedal trgovinski sporazum, v skladu s katerim bi za Južno Korejo veljale 15- odstotne carine, za ZDA pa ničelne. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pojasnil, da 15-odstotna carinska stopnja velja tudi za uvoz avtomobilov. Sočasno je Trump napovedal, da bodo južnokorejske oblasti v ZDA vložile dobrih 300 milijard evrov za projekte, ki si jih bo izbral sam. Med drugim bo po njegovih navedbah Južna Koreja od Amerike kupila utekočinjeni zemeljski plin ali druge energetske proizvode v vrednosti nekaj manj kot 90 milijard evrov in sprejela ameriške proizvode, kot so avtomobili in kmetijski proizvodi.
Pred zgradbo sodišč in tožilstva v Novem Pazarju se je zbralo nekaj deset protestnikov, ki so zahtevali izpust desetih priprtih meščanov, obtoženih napada na uradno osebo. Protestniki trdijo, da so priprti zgolj branili študente v blokadi Državne univerze v Novem Pazarju, ki jih je okoli dvajset zamaskirancev napadlo pred dvema dnevoma. Napadalci so študente nasilno vrgli iz zgradbe univerze pod pretvezo evakuacije pred požarom. Policija je nato blokirala vstop v univerzo. Študenti v blokadi za jutri napovedujejo protest v Beogradu za obeležitev devetih mesecev od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ko je umrlo 16 ljudi, začelo pa se je tudi protestno gibanje.
Urad za intelektualno lastnino je zavrnil vlogi Slovenske demokratske stranke in Logarjevega Društva Platforma sodelovanja za registracijo znamke Demokrati. SDS Anžetu Logarju vse od ustanovitve stranke oktobra lani očita krajo imena. Logar je sicer ob razkritju imena stranke v okviru Platforme sodelovanja oddal vlogo za registracijo znamke Demokrati. Največja opozicijska stranka je nato štiri dni pozneje tudi sama podala vlogo za registracijo znamke Demokrati ter znamk Demokrati Slovenije, Slovenski demokrati in Slovenska demokratska stranka. Po poročanju portala N1 je Urad za intelektualno lastnino v začetku meseca odobril samo vloge SDS-a za registracijo treh znamk, ne pa tudi za znamko Demokrati. Na uradu do pojasnili, da so vlogi sprtih strani za znamko Demokrati zavrnili, ker znak Demokrati ne more izpolnjevati bistvene funkcije znamke. Ob tem so pojasnili tudi, da pogoji za registracijo znamke niso nujno enaki kot pogoji za vpis stranke v register političnih strank. Tudi tu sicer Logar in SDS bijeta bitko, saj je slednja aprila na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za notranje zadeve, zaradi odločitve, da stranko Demokrati vpiše v register političnih strank.
OFF je pripravil Matej, carinski in slovenski blok je prispevala Tia.
Dodaj komentar
Komentiraj