V nočnih obstreljevanjih Gaze je izraelska genocidna vojska ubila 95 oseb, od tega 25 v obstreljevanju Han Junisa na jugu enklave, obstreljevala pa je tudi Rafo in Bejt Lahijo. Po poročanju ministrstva za zdravje v Gazi so tako izraelske sile v obstreljevanju od torka ubile več kot 700 in ranile več kot 900 oseb. Izraelska vojska je sporočila, da je ponovno zasedla koridor Necarim, ki sega od meje med Gazo in Izraelom do Sredozemskega morja in ločuje enklavo na severni in južni del. Po zasedbi koridorja je okupatorska vojska Palestincem prepovedala gibanje med severnim in južnim delom enklave. Koridor je bil pred prekinitvijo ognja med genocidno vojsko in gibanjem Hamas utrdba izraelske vojske, od koder so obstreljevali severni predel enklave. Izrael v trenutni tako imenovani vojaški operaciji namerava koridor še razširiti. Poleg odmrznitve klanja v Gazi pa Izrael tudi zaostruje vojaško operacijo na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile aretirale 19 Palestincev v Hebronskem in Betlehemskem guvernatu. Izraelski minister za obrambo Izrael Kac pa je v izjavi za medije potrdil, da bo vojaška operacija na Zahodnem bregu trajala do konca leta. 

V Jeruzalemu se je pred izraelskim parlamentom zbrala množica več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo zamenjavi Ronena Bara, vodje obveščevalne agencije Šin Bet, ter obnovitvi napadov na Gazo. Protestniki so zahtevali, naj se vlada drži premirja in zagotovi izpustitev vseh talcev, več sto protestnikov pa se je zbralo v zahodnem Jeruzalemu pred rezidenco premierja Benjamina Netanjahuja, kjer jih je z vodnim topom razpršila policija, ki je aretirala 12 oseb.

Indijska policija je na protestu v severni zvezni državi Pandžab aretirala na stotine kmetov in uničila njihova začasna taborišča. Policisti so na dveh mejnih prehodih med zvezno državo Pandžab in Harjana zaustavili protestni pohod do New Delhija, aretirali nekatere vidne vodje protestov in se z buldožerji spravili nad njihova začasna taborišča, s katerimi so blokirali avtocesti. Kmetje protestirajo že od februarja lani, med drugim zahtevajo boljše plačilo za svoje izdelke, pravno zagotovilo za večjo državno podporo, odpust dolgov in višjo kompenzacijo za zemljo, ki jo je država odkupila pred nekaj leti. Pogajanja med predstavniki kmetov in predstavniki vlade potekajo neuspešno, naslednji osmi krog pogajanj je napovedan za začetek maja.

Več tisoč turških prebivalcev protestira na ulicah in univerzitetnih kampusih v različnih mestih po Turčiji, najštevilčnejši shodi potekajo v Istanbulu in Ankari. Protestniki kljub štiridnevni prepovedi demonstracij izražajo svoje nezadovoljstvo nad odločitvijo tožilstva glede aretacij istanbulskega župana Ekrema Imamoğluja, glavnega tekmeca predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, in več kot sto ostalih oseb, obtoženih korupcije in terorističnih povezav. Turška policija je prav tako pridržala 37 oseb zaradi provokativnih objav in profilov na družbenih omrežjih, ki naj bi širila sovražna sporočila in pozivala h kriminalu. Turške oblasti so v poskusu zatiranja protestov in izražanja nestrinjanja z aretacijami zaprle več cest v okolici Istanbula, prepovedale demonstracije v naslednjih štirih dneh in omejile dostop do več družbenih omrežij. 

Haitijska policija je nad protestniki v prestolnici Port-au-Prince, namenjenim proti kabinetu premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja, uporabila solzivec. Protestniki so s podrtimi drevesi in gorečimi pnevmatikami blokirali nekatere ceste. Prebivalci v predelu mesta Canapé Vert so že več dni prosili za policijsko zaščito zaradi strahu pred nasiljem in napadi koalicije tolp Viv Ansanm. Zaradi dolgotrajnega nasilja in napadov tolp na Haitiju, ki jih haitijska policija s pomočjo kenijske še komaj obvladuje, koalicija tolp nadzoruje že večino prestolnice.

Srbska narodna skupščina je sprejela odstopno izjavo premierja Miloša Vučevića, s čimer se je začel 30-dnevni rok za sestavo nove vlade. Če nova vlada v tem roku ne bo sestavljena, bodo sklicane predčasne volitve. Predsednik opozicijske stranke Narodno gibanje Srbije Miroslav Aleksić je pozval k oblikovanju tako imenovane prehodne vlade in poudaril, da je njegova stranka tak predlog podala že februarja, saj je trenutna vlada izgubila legitimnost. Prehodna vlada naj bi po načrtih opozicije imela mandat devet mesecev, njen glavni cilj pa bi bil uresničitev zahtev študentov, izvedba nepristranskih volitev in povrnitev zaupanja v državne institucije.

Bojan Pajtić, profesor na pravni fakulteti v Beogradu, je na spletnem omrežju Twitter objavil dopis, ki ga je v višje izobraževalne ustanove poslalo ministrstvo za izobrazbo. V dopisu ministrica Slavica Đukić od dekanov, rektorjev in ravnateljev višjih šol zahteva, da do petka prijavijo, ali so ministrstvo oziroma drug pristojen organ obvestili o blokadah oziroma zahtevali intervencijo glede blokad. Poleg tega v odloku piše, da morajo odgovoriti na vprašanja o tem, ali so sprožili disciplinske postopke proti študentom in zaposlenim, ki protestirajo. Dekanja Univerze v Nišu Natalija Jovanović je v izjavi za portal N1 Srbija dejala, da na zahteve ministrstva ne bo odgovarjala, in jih označila za hujskanje k nasilju nad študenti.

Eden od pripadnikov srbske žadamerije je za časnik Danas podal anonimno pričanje, v katerem je potrdil, da so represivni organi na protestu 15. marca pripravili več zvočnih topov. Ena od naprav je bila po navedbah anonimne priče nameščena na pokrovu vozila Defender, ki je bilo parkirano v bližini parlamenta. Naprava na tem vozilu sicer ni bila uporabljena, a je bilo po ulicah Beograda po njegovih informacijah nameščenih več vozil z zvočnimi topovi.

Poslanci indonezijskega parlamenta so potrdili predlog spremembe Zakona o vojski, ki vojaškim uslužbencem omogoča imenovanje na več položajev v civilnih službah. Prenovljeni zakon razširja delovanje vojaških uslužbencev z deset na štirinajst vej oblasti, kar med drugim vključuje delo v uradu generalnega državnega tožilca in pri lajšanju posledic nesreč. V času seje je pred poslopjem parlamenta v prestolnici Džakarta potekal protest, ki so ga organizirali študentje in druge civilne organizacije. Na njem so opozorili, da bo dodaten vpliv vojaških sil v civilni družbi vodil k večji zlorabi oblasti in kršitvam človekovih pravic. Na protestu so bili prisotni policisti, pa tudi vojaške sile.

Predsednik Nigerije Bola Tinubu je v zvezni državi Rivers razglasil izredne razmere in suspendiral njenega guvernerja Siminalayija Fubaraja, potem ko je v torek na naftovodu odjeknila eksplozija. Razlog eksplozije sicer ni znan, policija pa je pridržala dve osebi, osumljeni sabotaže. Predsednik Tinubu je suspendiranega guvernerja Fubaraja obtožil, da je nezmožen nadzorovati vandale in oborožene skupine v regiji. Fubara je bil s položaja suspendiran za šest mesecev, v zvezni državi pa je po razglasitvi izrednih razmer za vojaškega guvernerja imenovan upokojeni viceadmiral Ibok Ekwe Ibas. Gre za prvo razglasitev izrednih razmer v Nigeriji po letu 2013, ko so oblasti izredne razmere razglasile v zveznih državah Borno, Yobe in Adamawa zaradi napadov oborožene skupine Boko Haram.

Kot je zatrdil podpredsednik vlade Matej Arčon, je vlada soglasno sprejela odločitev, da bo nova regijska bolnišnica zgrajena v Kranju, in ne v Radovljici. Bolnišnica tako ne bo postavljena v Radovljici, kljub temu da je ta v zadnji analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za zdravje, med tremi gorenjskimi občinami – Radovljica, Jesenice, Kranj – prejela največ točk. Po objavi rezultatov julija lani je kranjska občina na ministrstvo podala pripombe. Arčon je odločitev utemeljil s tem, da je vlada upoštevala širši vidik razvoja Kranja kot regijskega središča, večjo koncentracijo prebivalstva, podporo lokalnih skupnosti in županov.

Poslanec Slovenske demokratske stranke Zvone Černač je v izjavi za javnost sporočil, da je stranka zbrala 47 tisoč podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Černač je zatrdil, da bodo zahtevo za referendum v Državni zbor vložili v naslednjih dneh. Rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma je bil sicer določen med 20. februarjem in 26. marcem. Spomnimo, da so poslanci januarja sprejeli nov zakon, ki natančneje opredeljuje pogoje za prejem dodatka in njegovo višino. SDS zakonu nasprotuje, saj trdi, da je dodeljevanje dodatka pristransko in nepravično do ostalih upokojencev, ki do dodatka niso upravičeni.

Mariborska občina je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o financiranju občin. Predstavniki mestne občine so v izjavi dejali, da je sistem financiranja občin neustrezen in neustaven, saj so dejanski stroški in potrebe neustrezno izračunani. Navajajo, da predvsem večje občine dobivajo premalo finančnih sredstev za izvajanje potrebnih nalog. Mariborska občina zaradi premajhnih sredstev povečuje svoj dolg, ki bi lahko v naslednjem letu že presegel 110 milijonov evrov.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Vida.