Južnosudanski Nacionalni organ za komunikacije je izdal direktivo za ponudnike telekomunikacijskih storitev, s katero za najmanj 30 dni omejuje dostop do družbenih omrežij. Oblasti so določitev utemeljile, češ da gre za zaščito nacionalne varnosti. Direktivo so oblasti sprejele po tem, ko so se na družbenih omrežjih pojavljale vsebine nasilja nad posamezniki iz Južnega Sudana v sosednjem Sudanu. Nasilje na posnetkih so izvajale sudanske milice na območju zvezne države Gezira. Kot odziv na nasilje so prebivalci Južnega Sudana začeli uničevati trgovine sudanskih trgovcev. Zato so južnosudanske oblasti uvedle tudi policijsko uro od mraka do zore. 

Uporniška skupina M23 nadaljuje svojo ofenzivo proti mestu Goma, prestolnici province Severni Kivu na zahodu Demokratične republike Kongo. Po poročanju preživelih, ki jim je uspelo zbežati iz mest Mubambiro in Sake, v mestih potekajo intenzivni boji med milico in kongovsko državno vojsko. V mestu Sake je po poročanju civilistov milica že prevzela nadzor nad samim mestom, zaradi česar je bilo razseljenih več kot 180 tisoč tamkajšnjih prebivalcev. Vojaška skupina M23 je le ena od 100 vojaških skupin, ki se bojujejo proti državni vojski. Gibanje v zadnjih dveh tednih intenzivno napreduje in se približuje mestu Goma, ki ima več kot dva milijona prebivalcev in je kritična strateška točka. Spomnimo, da je milica že leta 2012 osvojila Gomo, vendar je leto pozneje državna vojska s pomočjo Združenih narodov milico prisilila, da se je umaknila v sosednji Ruando in Ugando. 

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je naznanil, da se je obrnil na sosednjo Venezuelo in njenega predsednika Nicolasa Madura s pozivom k združeni operaciji, s katero bi se poskušali znebiti gverilskega gibanja na mejnem območju med državama. Kolumbijske oblasti se namreč že več kot teden dni neuspešno poskušajo znebiti gverilske Nacionalne osvobodilne vojske, ki nadzoruje gorati severozahodni del regije Catatumbo. Po podatkih kolumbijskih oblasti in Združenih narodov je bilo v ofenzivi razseljenih več kot 40 tisoč ljudi, 80 jih je bilo ubitih. Gverilska vojska, ki šteje dobrih 6000 borcev, poskuša ohraniti nadzor nad območjem, saj se tam nahajajo plantaže in tihotapske poti, ki zagotavljajo večino svetovnega kokaina. 

Britansko obrambno ministrstvo in podjetje Rolls-Royce Submarines, ki se ukvarja z izdelavo ladijskih motorjev, sta podpisali pogodbo Unity, s katero bo inženirsko podjetje za slabih 11 milijard evrov zgradilo jedrsko podmornico. Po besedah britanskega ministra za obrambo Johna Healeyja je pogodba ključna za dolgotrajno zagotovitev državne varnosti pa tudi za spodbudo britanskih podjetji in delovnih mest. S pogodbo naj bi namreč zagotovili več kot tisoč novih delovnih mest in zagotovili ohranitev štiri tisoč drugih zaposlitev. Rolls-Royce je sicer z Združenim kraljestvom sodeloval že v preteklosti. Leta 1969 so namreč zagnali sistem jedrskega odvračanja Trident. Sistem vključuje najmanj eno jedrsko oboroženo podmornico, ki jo poganjajo motorji Rolls-Roycea in ki stalno patruljira na morju. Podmornice so opremljene z raketami Trident II D-5, ki lahko nosijo termonuklearne bojne glave. Poleg večletnega sodelovanja z britansko mornarico pa so bili lani objavljeni dokumenti, v katerih je bilo predvideno, da bo Rolls-Royce zagotovil reaktorje za novo floto jedrskih podmornic v okviru obrambnega sporazuma med Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Avstralijo oziroma partnerstva Aukus.

V mestu Parong v okrožju Vzhodni Siang v najsevernejši zvezni državi Indije, Arunačal Pradeš, potekajo protesti proti gradnji jeza nad reko Siang. Indijski večnamenski projekt, imenovan Siang Upper, je vreden dobrih 12 in pol milijarde evrov ter predvideva rezervoar, ki bo lahko zadržal devet milijard kubičnih metrov vode in po dokončanju proizvedel 11 tisoč megavatov električne energije, kar je več kot katerikoli drug indijski hidroelektrarni projekt. Domačini gradnji nasprotujejo, saj reka že stoletja velja za sveto reko prednikov plemenske skupnosti Adi oziroma kmetov, ki živijo v tem okrožju, njihovo preživetje pa je odvisno od vode, ki jo prinaša reka. Domačini še opozarjajo, da bo zaradi jeza v celoti potopljenih vsaj 20 vasi, še dobrih 30 pa delno potopljenih. Zaradi vse močnejšega odpora domačinov je državna vlada pod vodstvom stranke Indijske ljudske stranke napotila paravojaške sile za zatrtje protestov.

Srbski študentje v blokadi so pozvali sodržavljane, naj popolnoma prekinejo vse dejavnosti in se pridružijo protestnim shodom pod skupnim imenom Splošna stavka. Stavki so se pridružile restavracije, zasebna podjetja, tehnološki sektor, nevladne organizacije in kinematografi. Poleg tega sodelujejo tudi največji srbski neodvisni mediji, kot sta N1 in Nova, časnik Danas, tednika Vreme in Radar ter tiskovni agenciji Beta in Fonet. Namen protestov je vsaj delna ustavitev države. Srbski premier Miloš Vučević je odločno zatrdil, da države ne more nihče ustaviti. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je večkrat zatrdil, da je izpolnil vse zahteve študentov, za nadaljevanje protestov pa je obtožil opozicijo. Ob napovedi stavke je Vučić dejal, da je v državi »veliko norcev«. V odziv na proteste so Vučićevi privrženci začeli peticijo za ohranitev Vučićeve pravice do življenja, saj trdijo, da ga protestniki želijo ubiti. Na simbol protestov, krvave roke, so odgovorili z grafiti rdeče pesti z dvignjenim sredincem. Vučić je tudi napovedal, da bo ustanovil novo gibanje, namenjeno prihodnosti in uspehu Srbije, ki ne bo zlorabljala tragedije. 

Svet Radiotelevizije Slovenija, krajše RTVS, je s 14 glasovi za in enim vzdržanim potrdil imenovanje pravnika Luke Rupnika za člana uprave RTVS. Rupnik se je sicer že lani poleti priključili upravi kot vršilec dolžnosti člana uprave in se ukvarjal s področjem delovnega prava. Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je ob priložnosti imenovanja razkrila tudi prve podatke o lanskem poslovanju Radiotelevizije Slovenija. Po podatkih je lansko leto zaključila z dobrima dvema milijonoma evrov izgube. 

Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je naznanil, da bo sindikat nekdanje vodstvo Emo orodjarne kazensko ovadil. Razlog za ovadbo je po poročanju Novaka kršenje temeljnih pravic delavcev, onemogočanje delovanja sindikata in delo na črno. Delavci so tako delali več mesecev in v tem času niso bili ne prijavljeni ne imeli pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega jim je vodstvo podjetja opravljeno delo plačalo tako, da so si delavci v trgovinah kupili izdelke ter račune poslali Emo orodjarni. Od 150 delavcev jih je dobrih 10 delalo na črno. Orodjarna je delavcem dolžna tudi več plač, saj je z njimi zamujala po več mesecev, in lanski regres. 

V Miklošičevem parku v Ljubljani stavka 30 Woltovih dostavljavcev. V času stavke bodo dostavljavci zavračali vsa naročila. Po besedah enega od stavkajočih, dostavljavca Simona Kregarja, si želijo več transparentnosti pri naročilih in višje plače. Izpostavil je, da jim je vodstvo v enem letu znižalo zaslužek za 40 centov na dostavo. Čeprav se jim niža zaslužek na dostavo, pa je Kregar opazil, da se stroški dostave, ki jih morajo uporabniki Woltovih storitev pokriti, višajo. Zahtevajo tudi več regulacije oziroma zavarovanje, saj so zdaj v primeru bolezni obsojeni na bankrot. Sredi januarja je sicer v Mariboru že opozorilno stavkalo več kot 30 dostavljavcev. Zbrani so zahtevali izboljšanje plačila in regulacijo novih zaposlitev. Podjetje Wolt Slovenija je sicer na zahteve opozorilne stavke v Mariboru odgovorilo, da se trudijo z dostavljavci ves čas neposredno komunicirati in da vedno prisluhnejo njihovim predlogom. V sredo so se zato srečali z nekaterimi dostavnimi partnerji, da bi se, kot so navedli, konstruktivno lotili tekočih zadev.