OFFčić
Ameriška vojska je v zračnih napadih na jemensko naftno pristanišče Ras Isa v Rdečem morju ubila najmanj 58 ljudi in jih poškodovala 126. Centralno poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da je bil namen napadov prekinitev trgovine z nafto, ki služi kot glavni vir financiranja odporniškega gibanja Ansar Alaha oziroma Hutijev. Med ubitimi so bili predvsem pristaniški delavci in reševalci, ki so po prvem valu bombardiranj priskočili na pomoč. Ras Isa je eno od ključnih pristanišč Jemna, skozi katerega gre skupaj s pristaniščema Hodejda in As Salif 70 odstotkov jemenskega uvoza in 80 odstotkov humanitarne pomoči. Do Ras Ise je iz notranjosti države speljan plinovod, ki skupaj s pristaniščem sestavlja vitalno infrastrukturo jemenskega gospodarstva. To je bil eden najsmrtonosnejših napadov od 15. marca, ko so ZDA začele zračno ofenzivo, s katero si prizadevajo Hutije prisiliti k prenehanju napadanja tovornih ladij v Rdečem morju. Od novembra 2023 so Hutiji, kot odgovor na genocid v Gazi, izvedli več kot 100 napadov na ladje, za katere trdijo, da so povezane z Izraelom.
Na vzhodu Sirije, v provinci Deir ez Zor, je prišlo do spopadov med Sirskimi demokratičnimi silami, predstavniki avtonomne pokrajine Rožava na severovzhodu države in borci Islamske države. Smrtnih žrtev po poročanju kanalov SDF ni bilo, je pa po njihovem mnenju ta dogodek izjemno poveden v luči vznika spečih celic Islamske države, potem ko je v Siriji oblast prevzel Ahmed al Šara. Medtem tudi v sosednjem Iraku Ljudske mobilizacijske milice, ki delujejo pod okriljem vlade v Bagdadu, ves čas izvajajo akcije proti borcem Islamske države. Včeraj so Ljudske mobilizacijske milice v puščavi Anbar, ki leži zgolj čez mejo od Deir ez Zorja, odkrile omrežje, ki Islamsko državo oskrbuje z nafto.
Palestinsko odporniško gibanje Hamas je zavrnilo predlog izraelskih oblasti o prekinitvi ognja v Gazi, ker ne vključuje določb o končanju spopada in umiku izraelske vojske iz Gaze. Izrael v predlogu navaja izpustitev 10 izraelskih talcev v zameno za 1231 palestinskih zapornikov in popolno razorožitev Hamasa. Visoki predstavnik Hamasa Halil Al Haja je sporočil, da tovrstne delne sporazume izraelski premier Benjamin Netanjahu uporablja kot krinko za svojo politično agendo, pri kateri Hamas ne bo sodeloval. Medtem je izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir izjavil, da prekinitve ognja s Hamasom ne bo in da v Gazo ne bo prišla nobena humanitarna pomoč. Samo včeraj je izraelska vojska v napadih na Gazo ubila 32 ljudi, med drugim tudi desetčlansko družino. Poleg tega je izraelska vojska ponoči na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, v bližini libanonskega mesta Sidon pa je ubila eno osebo. Urad za koordinacijo humanitarnih zadev pri Združenih narodih je trenutno stanje v Gazi označil za verjetno najhujšo humanitarno krizo v 18 mesecih.
Rusko vrhovno sodišče je po dvajsetih letih s seznama prepovedanih terorističnih organizacij odstranilo afganistanske Talibane, ki so oblast v državi ponovno prevzeli leta 2021, po umiku vojske Združenih držav Amerike. Rusija, ki je predstavnike Talibanov v zadnjih letih večkrat gostila, si prizadeva za formalizacijo odnosov z oblastniki Afganistana. Lani je ruski predsednik Vladimir Putin Talibane oklical za zaveznike v boju proti terorizmu. Lega Afganistana je za Rusijo pomembna predvsem v luči trgovskih izmenjav z južno Azijo. Rusija je sicer ena od zgolj sedemnajstih držav, ki imajo svoje uradno predstavništvo v Afganistanu.
Ukrajina je z Združenimi državami Amerike podpisala memorandum o nameri sklenitve sporazuma, ki bi ZDA omogočil dostop do ukrajinskih naravnih virov in redkih kovin. Dogovori o podpisu memoranduma so potekali že več kot mesec, a jih je začasno ustavil ohlajen odnos med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Ukrajinska ministrica za gospodarski razvoj in trgovino Julija Sviridenko je izjavila, da memorandum odpira pot sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu in ustanovitvi investicijskega sklada za obnovo Ukrajine. Dodala je, da bo sklad učinkovito orodje pridobivanja vlaganj za obnovo Ukrajine in ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti. Klasika.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odstopil od premirja z oboroženo frakcijo Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, bolje znanih kot FARC. Premirje sta strani podpisali leta 2023 in ga medtem večkrat podaljšali, je pa Petro z določenimi oboroženimi skupinami FARC-a premirje prekinil že prej. Obe strani imata zdaj 72 ur časa, da se premakneta na lokacije, kjer bosta sprejeli svoje varnostne in zaščitne ukrepe, preden se oboroženi spopad nadaljuje. FARC je leta 2016 s kolumbijskimi oblastmi sprejel mirovni sporazum, ki je predvideval razorožitev skupine in konec petdesetletnega gverilskega boja. Del FARC-a se z odločitvijo vodstva organizacije ni strinjal in je nadaljeval oboroženi upor v manjših, ne nujno povezanih skupinah, ki se največkrat izraža v spopadih z represivnimi državnimi organi.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je napovedal možnost referenduma o novi ustavi entitete, ki ji predseduje. Za datum je predlagal 9. januar naslednje leto, torej dan Republike Srbske, ki ga je ustavno sodišče sicer razglasilo za neustavnega. Osnutek nove ustave, ki so jo poslanci narodne skupščine Republike Srbske sprejeli konec marca, med drugim vključuje tudi svobodno voljo za odstop od sporazumov na ravni Bosne in Hercegovine, sporazum o spremembi mejne črte med entitetama in pravico do samoodločbe. Februarja je sodišče BiH v Sarajevu Dodika obsodilo na eno leto zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.
Koprski občinski svetniki so s 16 glasovi za in 14 proti spet zavrnili projekt izgradnje dvigala, ki bi povezovalo kopališče Žusterna in naselje Markovec, ki leži na Markovem hribu nad kopališčem. Projekt, ki ga je prvi leta 2017 zasnoval nekdanji župan Boris Popovič, je bil po novem ocenjen na 10 milijonov evrov, dva milijona več kot pred osmimi leti. Popovič, ki se je kot mestni svetnik na sejo pojavil po letu in pol, je spremenjen načrt oklical za špartansko prilagojen objekt z neprimerno manj vsebine, ki prinaša veliko manj pozitivnih lastnosti. Videz dvigala je Popovič primerjal z luškimi dvigali v bližnji Luki Koper. Svetnica iz vrst Socialnih demokratov Jadranka Šturm je opozorila, da mora dvigalo služiti predvsem občanom, in ne turistom.
Dodaj komentar
Komentiraj