OFFrožarskega sejma OFF
Kljub oznanjenemu premirju Izrael nadaljuje z izvajanjem genocida v Gazi. V bombardiranju mesta Gaza je izraelska vojska ubila dva civilista. Samo včeraj so v bolnišnice v Gazi pripeljali trupla 57 Palestincev, od katerih so jih 45 ubile sionistične sile v zračnih napadih, ostalih 12 pa so izkopali izpod ruševin. Od podpisa tako imenovanega premirja pred enajstimi dnevi je izraelska genocidna vojska prekinitev ognja kršila več kot 80-krat, pri čemer je ubila vsaj 80 Palestincev. Prav tako Izrael še naprej preprečuje dostavo humanitarne pomoči v Gazo, kamor bi moralo do ponedeljka prispeti 6600 tovornjakov s pomočjo, dejansko pa jih je v enklavo vstopilo nekaj manj kot tisoč.
Brazilska vlada je državnemu podjetju Petrobras odobrila prošnjo za dovoljenje za črpanje nafte v bližini izliva reke Amazonke. Petrobras se za dovoljenje bori že od leta 2020. Državna okoljska agencija Ibama, ki je leta 2023 podjetju že zavrnila prošnjo za isto dovoljenje, trdi, da je tokrat prošnjo odobrila na podlagi strogega postopka izdaje okoljskih dovoljenj. Izdajo dovoljenja podpira tudi brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, saj naj bi prihodki od črpanja nafte pomagali pri prehodu na obnovljive vire energije. Okoljevarstveniki pa opozarjajo, da je bila prošnja odobrena tik pred začetkom konference Združenih narodov o podnebnih spremembah, katere cilj je postopna odprava uporabe fosilnih goriv. Konferenca bo potekala v začetku novembra v brazilskem mestu Belem v neposredni bližini lokacije, kjer bo Petrobras črpal nafto.
Ameriški predsednik Donald Trump in njegov avstralski kolega Anthony Albanese sta podpisala dogovor o rudarjenju redkih kovin v skupni vrednosti 7,3 milijarde evrov. Z dogovorom sta se zavezala, da bosta državi v naslednjih šestih mesecih za projekte v povezavi z rudarjenjem redkih kovin skupno prispevali vsaj četrtino skupnega zneska. Dogovor sledi odločitvi Kitajske, da prepove izvoz redkih kovin državam, ki ne bodo dobile dovolilnice od kitajske vlade, kar je odgovor na Trumpova višanja carin. Avstralija in Združene države letno predelajo okoli 63 tisoč ton redkih kovin, skupno pa imata okoli 7,5 milijona ton nečrpanih zalog. Kitajska ju pri predelavi presega 4,2-krat, pri zalogah pa skoraj šestkrat.
Ostajamo pri Trumpu. Ameriško prizivno sodišče je odločilo, da predsednik lahko pošlje nacionalno gardo v mesto Portland. Po tem, ko je Trump prvič napovedal namestitev garde v mesto, je zvezna država Oregon na sodišču poskušala to preprečiti, a sta dva od treh sodnikov podprla odločitev, da Trump deluje zakonito. V Portlandu bo tako nameščenih okoli 200 pripadnikov nacionalne garde, za katere Trump trdi, da bodo ščitili zvezne stavbe pred protestniki, ki protestirajo proti Trumpovi protimigrantski politiki.
Argentinska centralna banka je sporočila, da je z ameriškim finančnim ministrstvom podpisala sporazum o stabilizaciji menjalnega tečaja v vrednosti dobrih 17 milijard evrov. Cilj menjave je, tako navaja centralna banka, prispevanje k argentinski makroekonomski stabilnosti, sporazum pa določa pogoje za bilateralne valutne menjave med obema državama. Kot trdi ameriški finančni minister Scott Bessent, ZDA sporazuma ne bodo pogojevale z implementacijo dodatnih politik, saj mora predsednik Javier Milei zgolj nadaljevati s programi fiskalnega varčevanja in privatizacijo.
Madagaskarski predsednik polkovnik Michael Randrianirina je za predsednika vlade imenoval poslovneža Herintsalamaja Rajaonariveloja. Kot razlog za imenovanje je vojaški predsednik navedel dobre povezave z mednarodnimi organizacijami, s katerimi sodelujejo. Randrianirina je kot predsednik prisegel minuli petek, po tem, ko je s svojo enoto Capsat prevzel oblast po pobegu prejšnjega predsednika Andryja Rajoeline v Dubaj. Mandat vojaškega predsednika bo ob boku civilne vlade trajal do dve leti, v katerih bodo spisali novo ustavo in razpisali demokratične volitve.
Mongolski predsednik Uhnagijn Hurelsuh je z vetom preprečil odstavitev premierja Gombočavina Zandanšatarja. Hurelsuh, ki prihaja iz iste stranke kot Zandanšatar, svojo odločitev utemeljuje s tem, da seja mongolskega parlamenta, na kateri so Zandanšatarju izglasovali nezaupnico, naj ne bi bila sklepčna. Nezaupnico je parlament prejšnji teden izglasoval, ker je premier želel prenoviti politiko na področju izvoza rudnin. Po novi ureditvi bi izvozniki plačevali licenčnine na podlagi domačih borznih tečajev in ne več na podlagi mednarodnih referenčnih vrednosti. O veljavnosti predsedniškega veta bo sedaj odločalo mongolsko ustavno sodišče.
Spodnji dom japonskega parlamenta je za prvo predsednico vlade imenoval Sanae Takaiči iz skrajno desničarske Liberalno demokratične stranke. Takaiči, ki samo sebe opisuje kot oboževalko pokojnega premierja Šinza Abeja in Margaret Thatcher, je v parlamentu dobila 237 glasov podpore, kar je pet glasov več, kot je bilo potrebno. Vlado bo sedaj tvorila skupaj s še eno skrajno desno stranko, Japonsko stranko za inovacije.
V Celju je danes potekala otvoritev orožarskega sejma Sidec, ki bo potekal do petka. Pred začetkom sejma je pred vhodom potekal protest proti oboroževanju in promociji sejma med mladimi. Protest sta skupaj z več civilnodružbenimi organizacijami organizirala Gibanje za pravice Palestincev in civilna iniciativa Glas ljudstva. Na sejmu namreč sodelujejo tudi podjetja, ki neposredno podpirajo izraelski genocid nad Palestinci v Gazi. Glavno med njimi je italijansko podjetje Leonardo, ki je v poročilu posebne poročevalke za zasedena palestinska območja Francesce Albanese omenjeno kot eno od podjetij, ki so z dobavo orožja in tehnično podporo povečali izraelske zmožnosti izvajanja apartheida in genocida. Več o tem, kako je potekal protest in kakšen učinek je imel, pove sodelavka aktualnopolitične redakcije Radia Študent, Vida Krevs.
Akademskih 15
V javno razpravo je prešel predlog nacionalne strategije za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in sodelavcev v sistemu zdravstvenega varstva med letoma 2025 in 2035. Ministrstvo za zdravje je strategijo ponudilo v razpravo do 29. oktobra. Z njo si prizadeva izboljšati tako pridobivanje kadra v zdravstvu kot tudi njegovo zadržanje v Sloveniji po koncu šolanja. Strategija se na ravni izobraževanja najbolj dotika zdravstvenih delavcev na srednješolski in visokošolski ravni. V načrtu so prenovitev srednješolskih smeri zdravstvenega izobraževanja, prilagoditev vpisnih mest in krepitev mentorstva. Ministrstvo specifično za poklic bolničar-negovalec predlaga uvedbo pripravništva poleg teoretičnega izobraževanja. Nekatere študijske programe bi podaljšali v obsegu 30 kreditnih točk, študije diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic pa bi preoblikovali v univerzitetne programe. Poleg vsebinske prenove bi študije širili tudi območno: na Univerzi na Primorskem predlagajo uvedbo študija medicine, na mariborski univerzi pa študij babištva. Nad strategijo bo bdela na novo vzpostavljena organizacijska enota ministrstva za zdravje, ki jo nameravajo vzpostaviti že naslednje leto.
V soboto je stopil v veljavo nov pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev osnovnih šol. Ta med drugim uvaja pravilo, ki omejuje število pisnih ocen. Pri opravljanju predmeta mora učenec večino ocen pridobiti na način, ki ni pisni preizkus. Posamezno oceno lahko pridobi tudi na več kot en način. Ne povezujejo pa se le načini pridobivanja ocen, temveč tudi predmeti med seboj. Za en izdelek ali dejavnost bo učenec namreč lahko hkrati pridobil oceno pri več predmetih. Poleg tega pravilnik zmanjšuje omejitev najmanjšega števila ocen, ki jih mora šoloobvezni otrok pridobiti. Po novem učenka potrebuje vsaj dve oceni za predmete, ki se izvajajo dve uri tedensko. Če se predmet izvaja več kot dve uri tedensko, pa je zahtevan minimum za tretjino manjši ter šteje šest in ne več osem ocen. Če je učenka opravljala pisno ocenjevanje, v tem dnevu po novem ne sme biti ocenjena še ustno pri drugih predmetih. Nova pravila bodo od učiteljev tako terjala več medsebojnega usklajevanja ocenjevanja učencev, kar obremeni učiteljski kader. Temu je sicer dodeljeno več samoodločanja pri zaključevanju ocen, saj po novem za zaključno oceno ni več obvezujoča aritmetična sredina vseh ocen. Po mnenju ministrstva pa spremembe nosijo pozitivno posledico: razbremenitev učencev.
Univerza v Arizoni se je odrekla dodatnemu financiranju, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump ponudil devetim ameriškim univerzam. V začetku oktobra je Trump predstavil dogovor, v katerem je univerzam ponujal dodatno financiranje, med drugim v zameno za omejitev števila prijavljenih tujih študentov na 15 odstotkov ter javno deljenje povprečnih ocen učencev glede na nacionalno pripadnost, raso in spol. Od njih je zahteval tudi omejitev oddelkov, ki po vladnem mnenju obsojajo in napadajo konservativne ideje. Univerza v Arizoni je tako postala sedma univerza, ki se je ponudbi odrekla v imenu akademske in institucionalne avtonomije. Uradno neopredeljeni sta do ponudbe ostali le še Vanderbiltska univerza in Univerza v Teksasu, ki pa je ponudbi neuradno naklonjena.
Dodaj komentar
Komentiraj