OFFsmi dan raket
Obstreljevanje med Izraelom in Iranom se nadaljuje v osmi dan. Iranske rakete so med drugim zadele Microsoftov tehnološki center v mestu Beršeba na jugu Izraela. Poleg centra se nahajata telekomunikacijska baza izraelske vojske in Univerza Bena Guriona. V istem mestu je včeraj iranska raketa zadela bolnišnico, ki se je nahajala poleg poveljstva izraelske vojske. Po poročanju izraelske vojske je iranska vojska proti Izraelu zjutraj izstrelila okrog 40 raket, med drugim je iranska vojska raketirala predmestja Tel Aviva. Izraelska vojska je med drugim raketirala mesta Teheran, Isfahan in Rašt ter po lastnih trditvah tudi iranske raketne baze. V Teheranu so izraelske rakete med drugim zadele bolnišnico. Z droni je izraelska vojska bombardirala stanovanjsko stavbo v Teheranu, pri čemer je po navedbah izraelskih medijev ubila iranskega jedrskega znanstvenika. Izvršni direktor ruskega državnega jedrskega podjetja Rosatom Aleksej Lihačov je zavrnil včerajšnje trditve izraelske vojske, da je uspešno raketirala iransko-rusko jedrsko elektrarno v Bušehru. Dodal je, da bi zadetek povzročil jedrsko katastrofo, podobno černobilski. Zunanji ministri Združenega kraljestva, Francije in Nemčije ter evropska komisarka za zunanje zadeve Kaja Kallas se bodo predvidoma danes v Ženevi sestali z iranskim zunanjim ministrov Abasom Aragčijem. Evropski zunanji ministri se želijo pogajati o deeskalaciji in iranskem jedrskem programu, ki je uradni izraelski povod za začetek raketiranja Irana pred enim tednom. Ameriški predsednik Donald Trump si je medtem podelil dva tedna časa za odločitev o vmešanju v vojno. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je evakuiralo svoje diplomate iz Teherana, veleposlaništva pa so med drugim začasno zaprle še Avstralija, Slovaška, Češka, Nova Zelandija in Portugalska.
V Gazi je izraelska genocidna vojska medtem v okupiranem Necarimskem koridorju v osrednjem delu enklave izvedla pokol vsaj 22 Palestincev, ki so tja prišli po humanitarno pomoč. V bombardiranju Dejr Al Balaha je ubila vsaj 11 ljudi. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska zasedla mesti Arura in Abvejn ter vas Nubani pri Ramali, pri čemer je aretirala več prebivalcev in nekatere druge izgnala. Tako zasežene in izpraznjene stavbe so okupatorski vojaki preuredili v vojašnice.
Zvezno prizivno sodišče v San Franciscu je ugotovilo, da je bil prevzem nadzora nad kalifornijsko nacionalno gardo s strani zvezne vlade predsednika Donalda Trumpa ob začetku protestov proti deportacijam v Los Angelesu zakonit. O skladnosti nadaljnje uporabe nacionalne garde z zakonodajo prizivno sodišče ni razsodilo. Z odločitvijo je prizivno sodišče tako podaljšalo zamrznitev predhodne sodbe zveznega sodišča Severne Kalifornije, da je Trump prekoračil svoja pooblastila. V začetku junija je med prvim vikendom protestov Trump prenesel nadzor kalifornijske državne nacionalne garde pod zvezno vlado, nad čimer se je pritožil demokratski guverner Kalifornije Gavin Newsom. Šlo je za prvih 2000 vojakov, ki jih je predsednik napotil v Los Angeles. Protesti so se začeli potem, ko je Služba za priseljevanje in carinski nadzor, znana kot ICE, aretirala več kot 40 migrantov na njihovih delovnih mestih v središču mesta. Newsom lahko po sodbi prizivnega sodišča še vedno pravno izpodbija predsednikovo odločitev na podlagi drugih zakonskih omejitev policijske rabe vojske.
Nigrska vojaška vlada generala Abdurahmaneja Tchianija je naznanila nacionalizacijo rudnika urana podjetja Somaïr, ki je trenutno v več kot 60-odstotni lasti francoskega državnega energetskega podjetja Orano. Kot razlog je vlada navedla kršenje zakonodaje s strani podjetja Orano. Upravljanje z rudnikom je vlada francoskemu podjetju prepovedala kmalu po vojaškem udaru junija 2023. Orano je od takrat na sodiščih v Nigru proti vojaški vladi vložil več tožb, prejšnji mesec pa je Financial Times poročal, da namerava Orano svoj delež v rudniku prodati. Francoske jedrske elektrarne okrog četrtino svojega urana dobavljajo iz Nigra.
Indonezijski predsednik Prabowo Subianto in ruski predsednik Vladimir Putin sta podpisala dogovor o strateškem partnerstvu med Indonezijo in Rusijo. Dogovor med drugim predvideva sodelovanje pri vojaških vajah, rusko pomoč Indoneziji pri gradnji jedrske elektrarne in ustanovitev skupnega investicijskega sklada v vrednosti dveh milijard evrov. Prve skupne vojaške vaje sta vojski obeh držav izvedli novembra lani. Vrednost trgovine med državama je trenutno okrog štiri milijarde evrov na leto. Januarja se je uradno pridružila organizaciji Brics.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega poveljnika kopenske vojske imenoval general brigadirja Henadija Šapovalova. Novi poveljnik bo zamenjal generala Mihajla Drapatija, ki je odstopil po uspešnem ruskem napadu na vojašnico, namenjeno urjenju. Šapovalov je bil do sedaj predstavnik Ukrajine v Natovem centru za koordinacijo vojaške pomoči v Wiesbadnu.
Poslanci državnega zbora bodo danes na zadnji dan junijske redne seje odločali o vladnem predlogu zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj in predlog novele stanovanjskega zakona. Prvi predlog predvideva 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih. Po drugem predlogu bi se zvišala neprofitna najemnina za javna najemna stanovanja. Subvencije za najemnine bi za javna stanovanja krila država, za zasebna pa občine, kar je obratno od sedanjega sistema. Sledila bo izredna seja o predlogu vlade za spremembe zakona o urejanju trga dela. Predlog med drugim določa zvišanje najnižjega nadomestila za brezposelnost z začetkom naslednjega leta na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače in zvišanje najvišjega nadomestila na 130 odstotkov bruto minimalne plače, ki bi po enem letu prejemanja postopoma padlo na 80 odstotkov. Agencijam za posredovanje delavcev bi postavil pogoj, da morajo imeti ustanovljeno podružnico v Sloveniji. Poleg tega bi se zvišalo najvišje dovoljeno mesečno število ur začasnega dela upokojencev z 60 na 85.
Kranjski župan Matjaž Rakovec je odstavil podžupana Janeza Černeta iz vrst Socialdemokratov. Kot je pojasnil, podžupana ni odstavil po vsebinskih nesoglasjih, ampak na podlagi izgube zaupanja zaradi neusklajenega delovanja. Rakovec je namreč za direktorico Prešernovega gledališča predlagal Nušo Ekar, komisija za mandatna vprašanja pod Černetovim vodstvom pa je tik pred sejo mestnega sveta, na kateri so odločali o imenovanju, predlagala Roka Bozovičarja. Mestni svet je nato potrdil podžupanovega kandidata. Černe je po odstavitvi dejal, da ga je Rakovec ponižal in odstopil z mesta predsednika kranjskih Socialdemokratov.
Dodaj komentar
Komentiraj