Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je ustvaril novo stranko po svoji meri. Le dan po tem, ko je izstopil iz dosedanje desničarske Socialno liberalne stranke, je svečano, pred več sto podporniki v prestolnici Brasilia, razglasil ustanovitev Zavezništva za Brazilijo. Stranka, ki jo bo vodil sam, pomagal pa mu bo sin senator Flavio Bolsonaro, se bo zavzemala za pravico do nošenja orožja ter vrnitev Boga v politiko in gospodinjstva. Ob tem se bo borila proti legalizaciji marihuane ter socializmu in komunizmu. Nič novega torej. Bolsonaro seveda ni izstopil iz stranke zaradi programa ali kar tako. Z ustanoviteljem Socialne liberalne stranke Lucianom Bivarjem se je sporekel glede upravljanja s financami kampanje za lokalne volitve oktobra prihodnje leto. Nova stranka Zavezništvo za Brazilijo mora do aprila zbrati pol milijona podpisov, če hoče sodelovati na lokalnih volitvah, a Bolsonaro pesimistično zagotavlja, da bo izzivu kos le v primeru vzpostavitve digitalnega zbiranja podpisov. 

Poleg ustanovitve nove stranke je imel Bolsonaro ravno dovolj časa, da je v kongres poslal predlog spremembe zakona o odgovornosti vojakov in policistov ob uboju. Predsednik države, v kateri policija ubije več kot 6 tisoč ljudi na leto, zahteva, da se policistom in vojakom, ki na posebnih misijah ubijejo osumljenca, v posebnih primerih ne sodi. To je v primerih, ko so žrtve osumljene terorističnega napada ali ogrožajo življenje ali zdravje tretje osebe. V to je  vključeno tudi nošenje orožja, ki ga Bolsonaro zvesto zagovarja. Pomembno je, da v bodoče, ko boste v Braziliji nosili orožje storite vse, kar je mogoče, da ne boste izgledali sumljivo, čeprav bodo o tem seveda odločali brazilski policisti. Ob vsem tem napornem delu predsednik Bolsonaro seveda ni uspel uslišati protestov avtohtonega ljudstva Munduruku, ki zahteva prenehanje nezakonitega rudarjenja v njihovem rezervatu v osrčju Amazonije. Na tokratno Bolsonarovo prelaganje odgovornosti bodo staroselci morali počakati še kak dan. 

V cirkuško karavano, ki ji radi rečemo kampanja za predsedniške volitve Združenih držav Amerike, vse samozavestnejše vstopa nekdanji župan New Yorka in še vedno multimiljarder Michael Bloomberg. Kandidaturo je doslej najavil na demokratskih strankarskih volitvah v Alabami, Arkansasu in Teksasu, da se bo potegoval za sedežno garnituro v ovalni pisarni, pa je tokrat najavil pri zvezni volilni komisiji. Bloomberg bo tako poskušal prevzeti vajeti demokratske kampanje, saj ne verjame v možnosti Bernieja Sandersa, ki podpornike išče na ameriški levici, in Joa Bidena, ki bo za zmago moral nagovoriti predvsem temnopolte volivce. Bloomberg se jim je namreč zameril, ko je v New Yorku sprejel politiko ˝ustavitev in pregled˝, ki so jo varuhi reda in miru nato uporabili predvsem na temnopoltih Newyorčanih in jo je kasneje ustavilo ustavno sodišče. A Bloomberg ima v rokavu močnega aduta, saj je bogatejši celo od trenutnega predsednika Donalda Trumpa. Sejem ameriškega predsednikovanja bo sicer potekal šele novembra prihodnje leto - do takrat bo pela mašinerija ameriškega ekonomsko propagandnega programa.

Prebivalci Južne Koreje in Japonske pa so si oddahnili, saj bodo lahko ostali prijatelji. Med drugim se imajo zahvaliti tudi lobiranju ameriške diplomacije, da sta vladi obeh držav, le 6 ur pred iztekom veljave, podaljšali medsebojni dogovor o varstvu podatkov. Korejska vlada je namreč vse do danes zagotavljala, da pogodbe, sklenjene leta 2016, ne bo podaljšala, saj je Japonska uveljavila trgovinske prepovedi nad korejskimi izdelki. Globlji nesporazumi med državama in narodoma pa izhajajo še iz časov japonske kolonizacije korejskega polotoka med leti 1910 in 1945. Dogovor bo obstal le, če bo Japonska vlada zadovoljila trgovinske zahteve korejskih kolegov. V nasprotnem primeru bi lahko Severna Koreja in Kitajska okrepili moč v regiji, česar se bojijo predvsem diplomati Združenih držav Amerike. 

Notranji minister Italije in vodja stranke Gibanje petih zvezdic Luigi Di Maio ima vse manj podpore tudi med člani lastne stranke. Na notranjih spletnih volitvah so namreč že drugič glasovali proti njegovemu predlogu, tokrat niso sprejeli bojkota prihajajočih deželnih volitev v Emiliji-Romanji in Kalabriji januarja prihodnje leto. Di Maio je poskušal bojkot izkoristiti za kratek oddih od volilnih kampanj, da bi reorganiziral in strnil vrste Gibanja petih zvezdic. To je na lanskih parlamentarnimi volitvah pod pretvezo borbe proti establišmentu - kot posamezna stranka - zbralo največ sedežev v italijanskem parlamentu. V letu in pol so se fronte povsem zamenjale, saj se borijo proti nekdanjim koalicijskim zaveznikom - skrajni desničarski stranki Liga pod vodstvom Mattea Salvinija. Ta jih je prekašala na deželnih volitvah v tradicionalni levičarski utrdbi Umbriji pretekli mesec, kjer je Gibanje petih zvezdic podprlo kandidate socialdemokratske stranke.

S preoblikovanjem strank pa se ukvarjajo tudi v Srbiji, tam še konkretnejše kot v Italiji. Sociolog Jovo Bakić z diplomo iz  Univerze Amherst iz Massachusettsa je namreč napovedal ustanovitev nove levičarske stranke. O imenu se sicer še glasuje, a Bakić napoveduje, da bo stranka zbrala vse levičarske aktiviste, ki v srbskem javnem prostoru delujejo zadnjih dvajset let. Ker pa bi bilo zbiranje 10 tisočih podpisov za registracijo stranke predolgotrajno in predrago, so se bratsko dogovorili s Socijaldemokratsko unijo, ki jo je ustanovil Žarko Korać. Ta bo ˝novim levičarjem˝ odstopila svoje registracijske papirje in celotno organizacijo, tako da bo Bakić le spremenil ime že narejeni stranki. Bodoči člani imajo do 22. decembra čas glasovati za najljubše izmed osmih imen, ki jih Bakić še ni razkriKal javnosti. Takrat bo potekala ustanovna oziroma preimenovalna seja stranke

Sarajevčani že dva dni protestirajo pred zgradbo vlade Federacije Bosne in Hercegovine, kjer so v sredo ironično praznovali mednarodni dan otroka, in zahtevajo obsodbo odgovornih za zlorabo otrok. Protestniki so zaprli eno izmed glavnih žil sarajevskega prometa in federacijski vladi predložili peticijo. Poslanka v parlamentu federacije Sabina Ćudić je namreč pred dnevi objavila fotografije, ki so nastale v Zavodu za varstvo duševno prizadetih otrok in mladine Pazarić, na katerih so gojenci zvezani in poškodovani. Medtem direktor zavoda Redžep Salić ni toliko zgrožen nad vsebino spornih fotografij kot nad posegom poslanke na delo v zavodu. Prepričan je, da gre za politični napad proti njemu in njegovim zaposlenim.

Kot je v navadi, so slovenski poslanci že pred začetkom veselega decembra in obdobja obdarovanja razdelili darila med vodje ministrstev, boljše poznana pod imenom letni proračun. Kljub številnim nestrinjanjem med poslanskimi skupinami - podporo koaliciji je Levica celo preklicala - so proračuna za naslednji dve leti poslanci nekaj minut pred polnočjo vendarle sprejeli. Letos se je vlada odločila, da bo še posebej radodarna, tako da so zadovoljni kar vsi - razen seveda tisti, ki so pri Božičku zapisani v črno knjigo. Za obilna darila pa potrebujemo veliko denarja, tako da bo proračun za leto 2020 rekordno visok, s čimer sta premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj zadovoljna. Opozicija, predvsem Levica in Slovenska ljudska stranka, pa je razočarana zaradi slabih razvojnih potencialov. Medtem so nezadovoljni tudi predstavniki občin, ki napovedujejo uporabo veta, saj poslanci niso sprejeli dviga občinskih povprečnin, ki ga je sprejel Odbor za finance. A Šarec je na to pripravljen, še več, pričakuje tudi veto Državnega sveta, a je prepričan da se bo proračun ohranil tudi po tem. Podrobneje v današnjem Kultivatorju ob petih.