12. 7. 2023 – 15.00

PitOFF

Audio file

Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov vložila veto na predlog resolucije o devetmesečnem podaljšanju veljavnosti mehanizma, ki omogoča dostavo humanitarne pomoči po kopnem iz Turčije v Sirijo na območja – zlasti na severovzhodu države -, ki so pod nadzorom džihadističnih in proti oblasti Bašarja Al Asada upornih skupin. Kompromisno rešitev o devetmesečnem podaljšanju sta predlagali Švica in Brazilija, saj so številne članice Varnostnega sveta, med njimi ZDA, Velika Britanija in Francija, zahtevale celoletno podaljšanje. Rusija je svojem vetu predlagala šestmesečno podaljšanje odprtosti, a je predlog podprla le Kitajska. Veljavnost mehanizma čezmejne humanitarne pomoči Siriji, ki po podatkih Združenih narodov hrano, zdravila in drugo nujno pomoč zagotavlja približno 2,7 milijona ljudem, se sicer izteče naslednji ponedeljek. V veljavi je od leta 2014.

Audio file
22. 11. 2022 – 17.00
Turčija začela z novo vojaško operacijo na severu Sirije

Ameriško finančno ministrstvo je proti nekdanjemu obrambnemu in notranjemu ministru ter sedanjem vodju srbske obveščevalne službe BIA Aleksandra Vulina uvedlo sankcije zaradi domnevne zlorabe položaja, korupcije in vpletenosti v trgovino z mamili. Vulinu ameriško finančno ministrstvo očita, da je srbskemu trgovcu z orožjem Slobodanu Tešiću, ki je že od prej na seznamu sankcioniranih oseb ZDA, pomagal omogočiti neoviran tranzit njegovih nezakonitih pošiljk čez srbsko mejo. Sankcije proti Vulinu vključujejo zaplembo premoženja v ZDA, prepoved potovanja v ZDA in prepoved poslovanja z ameriškimi podjetji in organizacijami. 

Srbski parlament je s 149 glasovi od 194 navzočih poslancev izglasoval nezaupnico gospodarskemu ministru Radetu Basti. 45 poslancev se je vzdržalo. Predlog za razrešitev je vložila premierka Ana Brnabić, in sicer na pobudo dveh koalicijskih strank Enotne Srbije in Socialistične stranke Srbije. Basta se je junija zavzel k uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Poziv je v koaliciji pričakovano naletel na nasprotovanje, ki je Basto na koncu stalo ministrskega položaja. Do imenovanja njegovega naslednika bo ministrstvo za gospodarstvo vodil finančni minister Siniša Mali. 

Druga največja ameriška banka Bank of America z 68 milijoni komitentov je pristala na plačilo dobrih 225 milijonov dolarjev kazni zaradi kršitev več zakonov o finančnem varstvu potrošnikov. Urad za finančno zaščito potrošnikov in Urad nadzornika valute sta ugotovila, da je Bank of America od leta 2012 naprej stranke oškodovala z dvojnim zaračunavanjem provizij, neizpolnjevanjem obljub o nagradah, vezanih na uporabo kreditnih kartic, in da je banka odpirala račune brez soglasja komitentov. Naložen znesek je sestavljen iz 136 milijonov evrov globe in 90 milijonov evrov, ki jih bo banka izplačala oškodovancem.

Tajska volilna komisija je ustavno sodišče dan pred glasovanjem o novem premierju pozvala k začasnemu odvzemu poslanskega mandata vodji liberalne stranke Korak naprej, Piti Limjaroenratu , premierskemu kandidatu koalicije osmih strank. Vodja Koraka naprej, ki je na majskih volitvah dobila največ glasov, naj bi kršil zakonodajo, ki kandidatom za poslance prepoveduje lastništvo delnic v medijskih hišah, Limjaroenratu pa je imel med volilno kampanjo delnice v ukinjenem mediju iTV. Kdaj bo sodišče o odvzemu poslanskega mandata odločilo, še ni jasno. Odvzem statusa poslanca Limajaroenratu sicer ne bi preprečil, da se na glasovanju poteguje za premierski položaj, če pa bo spoznan za krivega kršenja zakonodaje, mu grozi prepoved političnega udejstvovanja za obdobje dvajsetih let in zaporno kazen do desetih let. Limjaroenrat ima v spodnjem domu tajskega parlamenta podporo 312 poslancev, vendar jih za premiersko imenovanje potrebuje še 64, bodisi od nekoalicijskih strank bodisi od 250 senatorjev, ki jih je imenovala vojska.

Audio file
17. 5. 2023 – 17.00
Tajci na volitvah odločno zavrnili vojaško oblast

Evropski parlament je sprejel spremembe direktive o energetski učinkovitosti, zaradi česar bodo morale države članice Evropske Unije do leta 2030 zagotoviti zmanjšanje končne porabe energije za slabih 12 odstotkov v primerjavi s pričakovano porabo v letu 2020. Države članice bodo tako morale končno porabo v povprečju zmanjšati za 1,5 odstotka letno. Poleg tega bodo morale zagotoviti tudi, da bodo vsako leto prenovile 3 odstotke javnih stavb v skoraj ničenergijske stavbe ali stavbe z neto ničelnimi emisijami. Zakonodajo, ki je del evropskega zelenega dogovora, mora, preden stopi v veljavo, potrditi še Svet Evropske unije.

Evropska investicijska banka, poznana pod kratico EIB, je odobrila 250-milijonsko posojilo za izgradnjo drugega železniškega tira na relaciji Divača–Koper. Družba 2TDK, državno podjetje za razvoj drugega tira, bo predvidoma do konca leta z EIB podpisala pogodbo o posojilu, ki ga bo predvidoma začela črpati leta 2025. Za to bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: dokončana bodo morala biti izkopna dela v vseh predorih, celotna finančna konstrukcija zaprta in zaključeni okoljski postopki ter zagotovljena finančna sredstva v povezavi z investicijami za širitev Luke Koper. Posojilo predstavlja približno petino celotnih stroškov izgradnje drugega tira, ki, vsaj po zdajšnjih ocenah, znašajo dobro milijardo evrov. Drugi tir bo dolg približno 27 kilometrov, predvidoma bo končan konec leta 2025.

Državnozborski odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine. Zakon predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov, vzpostavitev obveznega videonadzora v klavnicah in ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali. Predlogu zakona nasprotujejo kmetje in veterinarji. Zakaj, v imenu veterinarske zbornice pojasni njen predsednik Ožbalt Podpečan.

Izjava

Državnozborski odbor za delo, družino socialne zadeve in invalide bi moral začeti z obravnavo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada Roberta Goloba sprejela konec prejšnjega meseca, a so v Slovenski demokratski stranki zahtevali ponovno odločanje o vrsti parlamentarnega postopka, zaradi česar se obravnava zamika za vsaj en dan. Ob prekinitvi seje je poslanec Levice in predsednik odbora Miha Kordiš dejal: 

Izjava

Audio file
30. 6. 2023 – 17.00
Obljube in rešitve predloga zakona o dolgotrajni oskrbi

Foto: Sirakorn Lamyai, Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0)

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.