PlačilOFF Placa

Aktualno-politična novica
15. 11. 2022 - 15.00
 / OFF

Kitajska je sprejela ukrepe za pomoč nepremičninskemu sektorju. Ekonomisti njihovo vrednost ocenjujejo na približno sto petintrideset milijard evrov. Ukrepi zajemajo kreditno podporo za zadolžene investitorje, finančno pomoč pri končanju gradnje in predaje novih nepremičnin kupcem ter podporo pri preloženih plačilih najemnin. Investitorji bodo lahko s pomočjo državnega jamstva porabili do 30 odstotkov sredstev, ki so jih kupci stanovanj plačali, preden so bila zgrajena. Nepremičninski sektor je v zadnjih dveh letih oslabel zaradi epidemije novega koronavirusa in omejitev kreditiranja investitorjev leta 2020, ki so poglobile njihove težave z likvidnostjo; prednaročniki stanovanj v gradnji so namreč začeli zavračati vnaprejšnje plačilo. Gradbeni sektor predstavlja približno četrtino bruto domačega proizvoda Kitajske, najboljši primer zaustavljanja njegove dejavnosti pa je konglomerat Evergrande, dele katerega je zaradi enormnih neodplačanih obveznosti v upravljanje vzela država. Na dražbo je denimo nedavno šla lokacija v Šenzenu, kjer naj bi Evergrande gradil nove upravne prostore. 

Galibaf
Eden klepeta, drugi igra
 / 9. 12. 2020

Zaradi domnevnega vohunjenja in predaje zaupnih podatkov kanadskega javnega komunalnega podjetja Hydro-Quebec Kitajski so kanadske oblasti aretirale Juešenga Vanga, ki je bil zaposlen v podjetju. V Azerbajdžanu so oblasti medtem aretirale pet svojih državljanov, ki naj bi vohunili za Iran. Aretirani Azerbejdžanci naj bi zbirali podatke o nabavi izraelskih in turških dronov za potrebe vojske in o državni energetski infrastrukturi. Aretacije so odraz zaostrenih odnosov med Azerbajdžanom in Iranom, saj naj bi prvi podpihoval separatistična nagnjenja na iranskem ozemlju, kjer živi več milijonov prebivalcev azerbajdžanske narodnosti. Prav tako je Iran nezaupljiv do vojaškega sodelovanja med Izraelom in svojo severno sosedo.

meloni
O postfašistični stranki Bratje Italije
 / 30. 9. 2022

V Italiji se začenja sojenje pisatelju Robertu Savianu, ki ga nova italijanska premierka Giorgia Meloni toži zaradi obrekovanja. Saviano je leta 2020 v televizijski oddaji premierko oklical za »bastardo«, v dobesednem prevodu torej za pankrta, v prenesenem smislu pa za prasico. Komentiral je smrt šestletnika, ki je umrl po brodolomu. Krivdo za smrt je naprtil Meloni in Matteu Salviniju, ki je kot notranji minister uvedel dekret, na podlagi katerega so nevladne organizacije za transport beguncev v pristanišča lahko prejele denarno kazen. Meloni pa je v preteklosti izjavila, da bi morali ladje nevladnih organizacij, ki v Sredozemskem morju rešujejo begunce, potopiti. V primeru, da bo Saviano obsojen, bo najverjetneje kaznovan z globo v višini 500 evrov.

Ganski predsednik Nana Akufo-Addo je odpustil namestnika finančnega ministra Charlesa Aduja Boahna zaradi domnevnega prejemanja podkupnin. Novinarsko razkritje je pokazalo, da naj bi prejemal podkupnine od vlagateljev v manjše rudnike zlata, ki so tako lahko obratovali nemoteno. Tudi ganskega finančnega ministra Kena Oforija-Attajo člani parlamenta obtožujejo korupcije in slabega obvladovanja najhujše gospodarske krize zadnjih tridesetih let ter zahtevajo njegov odstop. Zaradi gospodarske krize in povišanja cen živil so prejšnji teden v ganski prestolnici Akra potekali protesti, na katerih so demonstranti zahtevali predsednikov odstop.

Haitijski premier Ariel Henry je odpustil ministra za pravosodje Bertoja Dorcéja in notranjega ministra Liszta Quitela. Minister za pravosodje je po ukazu premierja odpustil vladnega komisarja Jacquesa Lafontanta, dan kasneje pa je bil odpuščen še sam. Razloga za odpustitve premier ni podal. Odpuščanje je sledilo mednarodnim sankcijam, ki so jih prejšnji teden uvedle Kanada in Združene države Amerike proti dvema vladnima uslužbencema zaradi domnevnih povezav s kriminalnimi združbami. Henry je zaradi nasilja na ulicah Haitija mednarodno skupnost tudi pozval k oboroženemu posredovanju. ZDA in Kanada se trenutno dogovarjajo o odpošiljanju svojih sil na Haiti, kjer bi oblikovale misijo, ki bi naj zagotavljala varnost na otoku. 

Širimo obzorja o novem skvotu Plac
 / 9. 9. 2022

Družba za upravljanje terjatev bank ali slaba banka od uporabnikov Participativne ljubljanske avtonomne cone zahteva plačilo za uporabo prostorov na Linhartovi 43. Slaba banka je sicer upravljalec in lastnik stavbe, v kateri se je avtonomna cona vzpostavila. Več o vsebini pisma, ki so ga prejeli, pove uporabnica Placa.

Izjava

V kolektivu Placa od premierja Roberta Goloba in koalicijskih strank pričakujejo podporo, s katero bi lahko avtonomna cona obstala.  

Izjava

Pred vzpostavitvijo Placa je bila stavba zaradi izredno slabega stanja pripravljena za rušenje. Uporabniki prostorov so objekt, v katerem zdaj potekajo različne dejavnosti, očistili in prenovili. 

Izjava

Tatjana Bobnar je po pričakovanjih prestala interpelacijo in ostaja ministrica za notranje zadeve. Za interpelacijo je glasovalo štiriindvajset poslancev – vsi poslanci Slovenske demokratske stranke in večina poslancev Nove Slovenije. Slovenska demokratska stranka je interpelacijo vložila predvsem zaradi prizadevanj Tatjane Bobnar za odstranitev žice na južni meji.

OFF sta pripravili vajenki Pia Zala in Andrea, mentorirala je Ajda.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness