Nemčija bo obudila termoelektrarno Heyden, potem ko je ta že prenehala s proizvajanjem energije, je sporočilo nemško energetsko podjetje Uniper. Za to potezo so se odločili zaradi izpada dobave plina iz Rusije, ki je posledica vojne v Ukrajini in varčevanja s plinom, ki ga bo država potrebovala za prihajajočo zimo. Termoelektrarna Hayden v bližini Hannovra bo obratovala od letošnjega 29. avgusta do aprila v naslednjem letu. Z močjo 875 megavatov je najmočnejša termoelektrarna v državi, obratovati pa je začela leta 1987. Na začetku meseca je v bližini Hannovra s ponovnim obratovanjem prav tako začela termoelektrarna Mehrum v lasti češke energetske skupine EPH. V Nemčiji sicer od štirinajstega julija letos velja uredba, ki dovoljuje premogovnikom iz tako imenovane omrežne rezerve, da ponovno obratujejo in tako pomagajo državi pri varčevanju s plinom. Nemčija je sicer letos za reševanje Uniperja namenila 15 milijard evrov in pridobila 30 odstotkov delnic. Podjetje se je v nezavidljivem položaju znašlo zaradi visokih cen energentov, sankcij proti Rusiji in omejitev dobav ruskega plina.

Argentinski državni tožilec za bivšo predsednico in trenutno podpredsednico države Cristino Kirchner zahteva dvanajst let zaporne kazni in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi korupcije. Obtožnica podpredsednico bremeni, da je skupaj s pokojnim možem, nekdanjim predsednikom države Nestorjem Kirchnerjem, poslovnežu in osebnemu prijatelju Lazaru Baezi mimo razpisa zagotovila več javnih naročil. Podjetje v njegovi lasti je med mandatom nekdanjega predsednika prejelo približno 80 odstotkov vseh javnih naročil za gradnjo cest v provinci Santa Cruz, kjer prebiva podpredsednica. Poleg Kirchner je obtoženih še dvanajst oseb, ki so vpletene v nezakonito podeljevanje javnih naročil. Tudi v primeru obtožbe Kirchner ne bo odslužila zaporne kazni, saj kot senatorka uživa parlamentarno imuniteto. Imuniteto bi lahko izgubila v primerih, da bi v naslednjem mandatu izgubila mesto senatorke ali če bi vrhovno sodišče potrdilo morebitno obsodilno sodbo.

Drugostopenjsko sodišče v Beogradu je potrdilo obtožnico višjega sodišča v Beogradu proti štirim pripadnikom hrvaške vojske zaradi domnevnega vojnega zločina, ki naj bi ga obtoženi izvedli nad srbskim civilnim prebivalstvom v vojaški operaciji Nevihta. Predstavniki obtoženih so se na odločitev posebnega oddelka za vojne zločine višjega sodišča v Beogradu pritožili, saj naj ne bi bilo dovolj dokazov za nadaljnji postopek, vendar drugostopenjsko sodišče temu ni pritrdilo in tako odobrilo začetek sojenja. Obtožnica bremeni štiri hrvaške pilote, da so 7. in 8. avgusta 1995 ukazali letalski napad na begunski konvoj pri Bosanskem Petrovcu ter v kraju Svodna pri Novem Gradu v Bosni in Hercegovini. V napadu je bilo ubitih trinajst ljudi, od tega šest otrok, petindvajset je bilo ranjenih. Hrvaški pravosodni minister Ivan Malenica je v izjavi za javnost poudaril, da Hrvaška ne bo razpisala mednarodne tiralice, proces pa je po njegovem mnenju politično motiviran in ga bo hrvaška vlada obravnavala kot razlog za blokiranje vstopa Srbije v Evropsko unijo. 

V eksploziji avtomobila v bližini Moskve je umrla Darja Dugina, hči ruskega filozofa in ideologa Aleksandra Dugina. Ruska varnostna služba FSB je za napad obtožila ukrajinsko državljanko, ki se je v Rusijo preselila julija letos. Dugin je med drugim velik podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina in eden izmed glavnih podpornikov ruske invazije v Ukrajino. Po navedbah preiskovalcev je do eksplozije avtomobila prišlo v soboto zvečer v predmestju Moskve, ko se je Dugina vračala s festivala. Vozilo je eksplodiralo zaradi podtaknjene bombe, glavna tarča napada pa naj bi bil Aleksander Dugin, ki je bil tudi lastnik vozila. Po poročanju medijev je bila 29-letna novinarka in politologinja Darja Dugina na sankcijskem seznamu Velike Britanije zaradi širjenja propagande ter lažnih novic glede vojne v Ukrajini. Po navedbah FSB je domnevna storilka državo zapustila v nedeljo in se zatekla v Estonijo. Ukrajinske oblasti so obtožbe zanikale in dodale, da je tak napad v Rusiji nemogoče izvesti.  

Poraženec nedavnih predsedniških volitev v Keniji Raila Odinga se je pritožil na vrhovno sodišče zaradi rezultata volitev, na katerih je zmagal dosedanji podpredsednik države William Ruto. Odinga, sicer veteran opozicije, je prejel nekaj manj kot 49 odstotkov, objava rezultatov pred tednom dni pa je v nekaterih delih države sprožila proteste, potem ko je prišlo do nesoglasja znotraj volilne komisije, ki je volitve nadzirala. Objava rezultatov je bila namreč odložena za dve uri, saj so pred tem odstopili štirje člani komisije. Odinga se je na vrhovno sodišče pritožil tudi leta 2017, ko je volitve dobil zdaj že nekdanji predsednik Uhuru Kenyatta. Sodišče je zaradi nepravilnosti te volitve razveljavilo in odredilo njihovo ponovitev, ki pa jih je nato Odinga bojkotiral. Kenijsko vrhovno sodišče ima sedaj 14 dni časa za sprejem odločitve. Če bo sodišče volitve razveljavilo, jih bodo morali znova izvesti v 60 dneh. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana nima več podpore ministrstva, in predlagal, da naj direktor UKC Jože Golobič odstopi. Minister je vodstvu očital slabe poslovne rezultate in zamujanje rokov. Po mnenju Loredana bi moral Golobič odstopiti tudi zaradi projekta energetske sanacije glavne stavbe UKC Ljubljana. Kot je dejal, je bil začetek sanacije izveden na silo, prav tako pa so se pojavili sumi o nepravilnostih pri izbiri izvajalca del. Na novinarski konferenci je vodstvo UKC skušal obremeniti tudi nekdanji minister za zdravje in zdajšnji svetovalec ministra Aleš Šabeder. Kakor je navedel, je UKC v prvi polovici leta ustvaril 28 milijonov evrov izgube. Če se bo trend nadaljeval, bo po mnenju Šabedra UKC letos ustvaril šestdeset milijonov evrov izgube. O odstopu direktorja Golobiča bo v naslednjih štirinajstih dneh odločal svet UKC Ljubljana. 

Nekdanji predsednik Državnega zbora Igor Zorčič bo po informacijah časopisa Delo kandidiral za župana Brežic. Na lokalne volitve se bo podal kot neodvisni kandidat, prav tako je že oblikoval listo s 30 kandidati za občinske svetnike. Zorčič je na lokalnih volitvah že kandidiral, in sicer leta 2018 v kvoti SMC. Takrat je v drugem krogu izgubil proti dolgoletnemu županu Brežic iz Slovenske demokratske stranke Ivanu Molanu. Zorčič je po razpadu stranke SMC ustanovil liberalno stranko Lide, vendar se na volitve z novo stranko ni podal. 

Direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija je odgovorni urednici televizijskega informativnega programa Jadranki Rebernik ukazal premestitev urednice oddaj Dnevnik in Odmevi Vesne Pfeiffer ter voditelja informativnih oddaj Saša Krajnca. Razlog za premestitev je izjava Kranjca pred objavo prispevka z odzivom direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije na pisanje odgovornega urednika Mladine Grege Repovža, v katerem je ta kritičen do zaposlovanja novinarjev, ki so blizu stranki SDS. Krajnc je pred objavo dejal, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice televizijskega informativnega programa Jadranke Rebernik. Urbanija je v odzivu na dogodek dejal, da sta bila urednica in novinar ob pripravi oddaje v hudi osebni stiski, ki ji nista bila kos, in da gre za hudo programsko kršitev brez kakršnihkoli strokovnih podlag. Kranjc in Pfeiffer sta se na dogajanje že odzvala, prepričana sta, da takšne žalitve ne smejo ostati neodgovorjene in da sta s poročanjem predstavila okoliščine, v katerih je prispevek nastal.