Izraelska vojska je streljala na Palestince, ki so čakali na humanitarno pomoč ob obali na severu Gaze. Pri tem je vsaj enega ubila in jih deset ranila. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je število mrtvih v Gazi od 7. oktobra preseglo 29 tisoč. Združene države Amerike so medtem v Varnostnem svetu Združenih narodov predlagale resolucijo za premirje v Gazi in proti načrtovanemu izraelskemu napadu na Rafo. To je prvič, da so Američani uporabili besedo »premirje« namesto »humanitarna pavza«. Svojo resolucijo so Združene države predlagale potem, ko je resolucijo za premirje v Gazi vložila Alžirija s podporo arabskih držav. Ta zahteva takojšnje premirje in izmenjavo izraelskih talcev v Gazi za palestinske zapornike v Izraelu, na drugi strani pa ameriška resolucija še vedno govori zgolj o začasnem premirju ter Izraelu ne postavlja konkretnih rokov za prekinitev ognja. Izraelu bi ameriška resolucija prepovedala kopenski napad na Rafo »pod trenutnimi pogoji«, pod katerimi bi povzročil beg Palestincev v Egipt. Resolucija po poročanju agencije Reuters zavrača tudi ozemeljske spremembe, vzpostavitev tamponskih con znotraj Gaze in izraelsko naseljevanje po koncu ofenzive, kar načrtujejo izraelski politiki. Ameriška resolucija talcev in zapornikov ne omenja, saj je, kot je povedala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih, Linda Thomas-Greenfield, to zanje stvar pogajanj z Izraelom, ki še potekajo v Kairu. Združene države so od 7. oktobra v varnostnem svetu z vetom blokirale obe prejšnji pobudi za premirje, le pri nekaterih strogo humanitarnih pozivih – na primer k vzpostavitvi koridorjev za civiliste – so se glasovanja vzdržale. O alžirski resoluciji bo varnostni svet glasoval danes, Združene države pa so že napovedale veto. 

Kitajska centralna banka je obrestno mero za hipotekarne kredite znižala za četrt odstotka. Gre za največje znižanje od uvedbe ločene hipotekarne obrestne mere leta 2019. Obrestne mere za ostala posojila ostajajo nespremenjene. Z nižanjem hipotekarnih obrestnih mer želi s tem poceniti hipotekarne kredite in spodbuditi nakupe nepremičnin. Oblasti so konec prejšnjega leta banke pozvale, naj povečajo število odobrenih kreditov zasebnim nepremičninskim in gradbenim podjetjem, da bi spodbudili investicije. Nepremičninski sektor prispeva do 30 odstotkov kitajskega bruto domačega proizvoda, a je dejavnost v tem sektorju v zadnjih treh letih zaradi nevzdržnih posojil gradbincev manjša. 

Banka Gruzije je oznanila dogovor za nakup celotne Ameriabanke, največje armenske banke, za okrog 300 milijonov evrov. Dogovor morajo potrditi še delničarji in regulatorji, med njimi Armenska centralna banka. Trenutno je 49-odstotni lastnik Ameriabanke ruski milijarder armenskega porekla, Ruben Vardanjan. Vardanjan je bil od novembra 2022 do septembra lani predsednik vlade Republike Arcah. Vardanjan je, odkar ga je po zasedbi ozemlja nepriznane republike aretirala azerbajdžanska vojska, zaprt v Bakuju. 

V obmejnem mestu Goma na vzhodu Demokratične republike Kongo so se zbrali protestniki, ki so sežigali ter teptali zastave držav Evropske unije in Združenih držav Amerike. Po mnenju protestnikov zahodne države in institucije podpirajo uporniško Gibanje 23. marec, znano kot M23, in Ruando, ki jo protestniki in kongovska vlada obtožujejo podpiranja M23. V okolici Gome potekajo spopadi med M23 in kongovsko vojsko, zaradi katerih je v tem mesecu domove zapustilo več kot 100 tisoč ljudi. Skupino M23 večinoma sestavljajo tutsiji, ki so se leta 2012 odcepili od kongovske vojske in poskušajo prevzeti nadzor nad naravnimi resursi v vzhodnem Kongu. M23 se med drugim bojuje proti paravojski Demokratične sile za osvoboditev Ruande, sestavljene iz hutujskih prebežnikov. Ruandske oblasti to skupino obtožujejo sodelovanja v genocidu nad Tutsiji leta 1994 in so proti njej v preteklosti že vojaško intervenirale v Kongu. Prejšnji teden je Južna Afrika v pomoč kongovski vladi poslala tri tisoč vojakov za boj proti M23, kongovska vojska pa je začela, kot trdi ruandska vlada, zbirati vojake ob meji z Ruando. Ruanda se je odzvala z okrepitvijo lastne vojaške prisotnosti ob meji. 

Še na zahod Afrike. Gvinejska vojaška hunta je razpustila vlado Bernarda Goumouja. Ministri odhajajoče vlade morajo predati svoje dokumente in vozila, zamrznili so jim tudi bančne račune. Vojaška hunta je varnostnim silam ukazala, naj zaprejo državne meje, dokler ministrstva, ki jih do oblikovanja nove vlade vodijo nekdanji nižji uradniki, ne bodo v rokah hunte. Hunta je na oblast prišla z državnim udarom leta 2021, v katerem je odstavila predsednika Alfo Kondéja. Predsedniško mesto je zasedel poveljnik specialnih sil Mamady Doumbouya, hunta pa je nato nastavila vladne funkcionarje iz vrst politikov. 

Na Podrožniški poti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenški hrib jutri začenjajo s sečnjo 21 dreves z namenom zagotavljanja varnosti obiskovalcem. Posekali bodo oslabljena, bolna in nevarna drevesa, nekatera bodo obrezali ter z njih odstranili suhe veje. Podrobneje je sečnjo pojasnil Jurij Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

Izjava

Na območju so večino dreves med decembrom 2022 in marcem 2023 že posekali. Inšpektorica za vode in naravo je sečnjo takrat ustavila, češ da bi morala ljubljanska mestna občina poleg dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije pridobiti še dovoljenje Zavoda RS za varstvo narave. Toda Ministrstvo za naravne vire in prostor je nato ugodilo pritožbi Mestne občine Ljubljana na odločbo inšpekcije, zaradi česar lahko, kakor trdijo na občini, s sečnjo nadaljujejo. V prejšnjem tednu je mestna občina pričela tudi s selitvijo dreves z Linhartove ceste v Šmartinski park. Preselili bodo 25 dreves, 51 pa jih bodo odstranili. Sečnji že več kot leto nasprotujejo Mladi za podnebno pravičnost, za katere je župan Zoran Janković povedal, da imajo vso pravico do protestiranja.

Izjava

Svet Zdravstvenega doma Zagorje je podprl kandidaturo nekdanjega ministra za zdravje, Aleša Šabedra, za novega direktorja zdravstvenega doma. Šabeder za potrditev na mesto direktorja potrebuje še podporo zagorske občinske komisije in občinskega sveta. Zagorski zdravstveni dom po decembrskem odstopu direktorice Saše Bajda vodi direktor zagorske občinske uprave, Borivoj Grden. Bajda je odstopila po odhodu treh pediatrinj, čeprav so med občino in vodstvom zdravstvenega doma komunikacijski šumi obstajali že pred tem. Šabeder je bil del ožje ekipe nekdanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ter je vodil Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Lanskega julija je vlada Šabedra razrešila.

OFF sta pripravila vajenec Tim in Matej.

Vir fotografije: Mihael Simonič, Creative Commons