Potem ko je bilo v eksplozijah pozivnikov v Libanonu v torek ubitih 12 ljudi, se je načrtno eksplodiranje nadaljevalo tudi včeraj, ko je umrlo 20 ljudi, okoli 450 pa je ranjenih. Tarče napadov, za katerimi stoji Izrael, so pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah, ki so že napovedali povračilne ukrepe proti sionistom. Po trditvah libanonskega zdravstvenega ministrstva ima večina ranjenih hujše poškodbe, več sto ljudi pa je še vedno v smrtni nevarnosti. Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih napadih prenatrpane, zato je po drugem valu eksplozij Iran ponudil, da lahko sprejme okrog 100 bolnikov. V Islamsko republiko je bil med drugimi ranjenci prepeljan tudi iranski veleposlanik v Libanonu, ki je utrpel poškodbe v eni od eksplozij. Kako so bili pozivniki spremenjeni v eksplozivne naprave, zaenkrat še ni znano. Po poročanju Al Džazire so nekateri eksplodirani pozivniki produkt tajvanskega podjetja Gold Apollo. V podjetju trdijo, da ima sicer licenco za izdelavo dotičnih pozivnikov podjetje BAC Consulting s sedežem na Madžarskem. Izvršni direktor Gold Apolla Xu Qingguang je za ameriški radio NPR povedal, da je BAC njegovemu podjetju denar večkrat nakazal z bližnjevzhodnega bančnega računa, ki ga je vsaj enkrat blokirala tajvanska banka, preko katere poslujejo. Poleg omenjenih dveh proizvajalcev se omenja še, da so bili nekateri pozivniki izdelki japonskega podjetja ICOM, iz katerega sporočajo, da so model pozivnikov, ki so eksplodirali v Libanonu, prenehali izdelovati leta 2014.

Sionisti medtem nadaljujejo z morilskimi akcijami na več frontah. V novih napadih na Gazo so v istoimenskem mestu izraelske sile ubile osem ljudi, v napadu na Rafo pa dve osebi. Poleg tega je v posameznih napadih na osebna vozila izraelska vojska ubila še štiri Palestince. Tarča v mestu Gaza je bilo poslopje, kjer je nekdaj delovala šola. V sionističnih napadih je bilo od 7. oktobra lani ubitih že več kot 41 tisoč ljudi, od tega vsaj tretjina mladoletnih. 

Iraške varnostne sile so v letalskih napadih v bližini mesta Kirkuk v operaciji Top ubile šest pripadnikov Islamske države, med drugim tudi enega od voditeljev Omarja Salaha Nimo, ki je deloval pod imenom Abu Hatab. To je zgolj ena od številnih operacij iraških varnostnih sil proti celicam Islamske države, ki so razpršene po državi. Med spopadom z varnostnimi silami v Kirkuku sta v nedeljo umrla dva pripadnika Islamske države, ki sta nosila eksplozivne jopiče. Konec avgusta pa je iraška vojska v skupni operaciji z ameriškimi silami v zahodni provinci Anbar ubila 16 pripadnikov te islamistične organizacije.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je za guvernerja province Kurdistan imenoval sunitskega kurda Araša Zerehtana. Zerehtan je s tem postal prvi sunitski guverner katerekoli iranske province vse od ustanovitve Islamske republike leta 1979. V večinsko kurdski provinci so bili Kurdi sicer že na mestu guvernerja, a so bili vselej to šiitski Kurdi, čeprav so Kurdi v Iranu večinoma sunitski muslimani. Imenovanje je sledilo Pezeškianovemu obisku tako iranskega kot iraškega Kurdistana prejšnji teden. Junija izvoljeni iranski reformistični predsednik je sicer pol Kurd in pol Azer. Med predvolilno kampanjo pa je dogodke organiziral tudi v več mestih v Kurdistanu, kar je precej neobičajna praksa v regiji, ki ima ponavadi izjemno majhno volilno udeležbo.

Agencija Združenih držav Amerike za nacionalno varnost, krajše FBI, in Agencija za kibernetsko in infrastrukturno varnost ZDA sta sporočili, da so iranski hekerji ljudem, ki so bili del kampanje za ponovno izvolitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, ko je ta še obstajala, po elektronski pošti pošiljali ukraden material iz kampanje Donalda Trumpa. Sporočila naj bi po trditvah agencij vsebovala ukradene podatke, ki niso javnega značaja. Oba kandidata sta navedbe potrdila, iz Bidnovega štaba pa so sporočili, da na sporočila niso odgovorili. Po besedah obeh agencij naj bi bil to poskus iranskih oblasti, da vplivajo na rezultat volitev v ZDA.

Ameriško okrožno sodišče je nekdanjega uslužbenca ameriške obveščevalne agencije CIA, Briana Jeffreya Raymonda, obsodilo na trideset let zapora zaradi spolnih zlorab. Po navedbah tožilstva je Raymond v obdobju štirinajstih let, ko je bil član CIE, omamil, spolno zlorabil ter brez privoljenja fotografiral in posnel več kot dvajset žrtev. Poleg zapora bo moral Raymond žrtvam izplačati odškodnino v višini 260 tisoč dolarjev. Raymond je kot član CIE deloval v številnih državah, med drugim v Peruju in Mehiki. Spolne zlorabe agentov CIE ne poznajo meja.

Vlada je potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko, potem ko je ta včeraj uspešno prestala predstavitev pred parlamentarnim odborom za evropske zadeve. Člani odbora, ki mu predseduje Franc Breznik iz Slovenske demokratske stranke, so Kos včeraj podprli z devetimi glasovi za in petimi proti. V opoziciji Kos očitajo politično neizkušenost in sodelovanje z jugoslovansko tajno službo Udbo. Izjemno ambiciozna Kos, ki si na vse načine želi zagotoviti čim boljšo plačo v Bruslju, je očitke seveda zavrnila.