Glede na rezultate volilne komisije je na parlamentarnih volitvah v Bolgariji največje število glasov prejela stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše Gerb, ki si je zagotovila okoli 26 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstila koalicija Nadaljujemo spremembe – Demokratična Bolgarija s 14 odstotki, na tretje pa stranka Preporod s 13 odstotki glasov. Po poročanju bolgarske tiskovne agencije je parlamentarni prag, za katerega si mora stranka zagotoviti 4 odstotke glasov, doseglo še šest drugih strank in strankarskih zavezništev. Pred tem so parlamentarne volitve potekale že junija, a nobeni od strank ni uspelo oblikovati koalicije, imenovana pa je bila začasna vlada, ki jo je vodil Dimitar Glavčev. Včerajšnje volitve so tako že sedme volitve v bolgarski parlament po letu 2021. Dejstvo, da so se Bolgari na volitve podali že sedmič v zadnjih treh letih, je botrovalo tudi k nizki volilni udeležbi, ki po podatkih Centralnega volilnega komiteja znaša dobrih 37 odstotkov.

V nedeljo so potekale tudi volitve v Litvi, kjer pa je po preštetju večine glasov slavila Socialdemokratska stranka. Po podatkih državne volilne komisije je stranka osvojila 52 stolčkov v 141-članskem parlamentu. Vladajoča Domovinska unija se je uvrstila na drugo mesto in si zagotovila 28 poslanskih mest. Vodja socialdemokratov, Vilija Blinkevičiute je ob tem dejala, da si bodo socialdemokrati prizadevali oblikovati levo-sredinsko koalicijo. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA se od nove vlade ne pričakuje bistvenih sprememb glede zunanje politike – tako socialdemokratska kot odhajajoča vodilna stranka Domovinska unija sta namreč naklonjeni Evropski uniji in zvezi NATO ter obe podpirata Ukrajino. 

Volitve so potekale tudi v Gruziji. Na parlamentarnih volitvah je s 54 odstotki glasov slavila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Proevropske opozicijske stranke so na volitvah pridobile skupno 38 odstotkov glasov. Vodja največje opozicijske stranke Združenje narodnega gibanja, Tina Bokučava, je dejala, da gre za ukradene volitve, in napovedala, da bo opozicija po volitvah nadaljevala skupne aktivnosti. V znak protesta so opozicijski poslanci napovedali, da ne nameravajo prevzeti osvojenih položajev in naznanili protestni shod, ki bo potekal danes. Prav tako je volitve kot nelegitimne označila gruzijska predsednica Salome Zurabišvili in v televizijskem nagovoru Gruzijce pozvala k udeležbi na protestnem shodu. Pretekli teden je v prestolnici Tbilisi potekal shod podpornikov Evropske unije, na katerem se je zbralo več kot deset tisoč ljudi.

Medtem je na Japonskem na predčasnih parlamentarnih volitvah vladajoča Liberalnodemokratska stranka, LDP, prvič po letu 2009 izgubila večino. Od skupno 433 mest sta si LDP, ki Japonski vlada že skoraj vso povojno zgodovino in trenutna koalicijska stranka Komeito izborili skupaj 215 sedežev, 18 manj od 233, ki bi jih potrebovali za oblikovanje večine. Največ mest je zasedla glavna opozicijska stranka, Ustavna demokratska stranka Japonske, krajše CDP. Premier Šigeru Išiba je volitve sklical kmalu po prevzemu funkcije na začetku oktobra, s ciljem, da si utrdi položaj.

Stranka Razem je zapustila poljsko združenje strank Levica. V opozicijo je stopila zaradi nestrinjanj z vlado Donalda Tuska. Adrian Zandberg, eden od voditeljev stranke, je v izjavi dejal, da je Tuskova vlada zapustila ljudstvo in razočarala vse več Poljakov. Dva dni pred tem je stranko zapustilo več članov, ki nameravajo nadaljevati sodelovanje s Tuskovo vlado, med njimi trije poslanci in pa ena od podpredsednic senata Magdalena Biejat. Poteza nakazuje na čedalje globlji razkol v poljski levici, kjer ključno vlogo igrajo nestrinjanja glede sodelovanja v Tuskovi vladi in pa nestrinjanja glede predlaganih reform na področju civilnih porok in dostopa do splava.

Ukrajinska vojska je ponoči z brezpilotniki izvedla obsežen napad na tarče znotraj Rusije. V Voronežu je napad zanetil požar v industrijskem obratu, vojska pa je pri tem poškodovala eno osebo. Rusko ministrstvo za obrambo je izjavilo, da so njihove sile ponoči sestrelile 109 brezpilotnikov. Navajajo tudi, da je ruska vojska zavzela več manjših vasi na jugu pokrajine Doneck. Iz ukrajinske vojske medtem sporočajo, da so v nedeljo odbili več kot 140 ruskih napadov na njihove položaje. 

Izraelska vojska je čez vikend izvedla napad na Iran, v katerem je bombardirala vojaške objekte v bližini Teherana ter baze v pokrajinah Ilam in Kuzestan. V napadu so ubili štiri pripadnike iranskih oboroženih sil in poškodovali več vojaških objektov. Iransko vojaško poveljstvo je izjavilo, da je napad povzročil samo omejeno škodo in da so izraelskim letalom preprečili vdor v iranski zračni prostor. Po navedbah izraelske vlade gre za odgovor na raketni napad, ki ga je Iran na začetku meseca izvedel na območje, ki ga nadzoruje Izrael. V njem so iranske oborožene sile na vojaške tarče v Izraelu izstrelile več kot 200 raket. Poleg napada na Iran je izraelska genocidna vojska izvedla tudi več napadov na tarče na jugu Sirije in v Iraku, v katerih je, kot je navedla, ciljala predvsem tarče, povezane z Iranom. 

Medtem izraelska okupatorska vojska nadaljuje tudi genocidni pohod na Gazo, kjer je v obstreljevanju palestinske enklave ubila tri Palestince. Vdrla je v bolnišnico Kamal Advan na severu Gaze, kjer je aretirala vse zdravstvene delavce. Po obstreljevanju Beit Lahije, prav tako na severu Gaze, je v ruševinah ujetih več ljudi, do katerih reševalci ne morejo priti zaradi prisotnosti izraelske vojske, ki reševalcem onemogoča dostop. Napadi sledijo nedeljskemu obstreljevanju Gaze, v katerem je izraelska genocidna vojska ubila 53 ljudi. Izrael prav tako še naprej napada Libanon, kjer je v obstreljevanju pristaniškega mesta Tir po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubil pet oseb. Izraelska vojska je za ljudi v Tiru po napadu odredila evakuacijo, čemur je sledilo več zračnih napadov, ki so porušili več stavb. Prav tako se nadaljujejo izraelski vdori na jug Libanona, v katerih so borci šiitskega gibanja Hezbolah ubili več izraelskih vojakov.

Ministrstvo za finance je predstavnike občinskih združenj – Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije ter Združenje mestnih občin Slovenije – povabilo na podpis dogovora o višini povprečnine. Povprečnina predstavlja znesek, ki ga občine od države dobijo na prebivalca za financiranje zakonsko določenih nalog občin. Po navedbah Skupnosti občin Slovenije, ene od treh občinskih organizacij, se bo povprečnina v naslednjem letu dvignila na 771,33 evrov na prebivalca, 46 evrov več kot letos. Povprečnina predstavlja fiksni del financiranja občin, dogovor pa predvideva tudi dodatnih slabih 48 milijonov evrov za variabilni del financiranja občin. Variabilni del financiranja občin je namenjen odpravi razlik v financiranju občin ter zmanjševanju razvojnih razlik med občinami. V Združenju občin Slovenije so se odločili, da dogovora ne bodo podpisali, saj je po njihovih navedbah predlagana povprečnina nesorazmerno nizka.

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenija in Mestna občina Velenje so izrazili nasprotovanje predlogu interventnega zakona o zagotavljanju toplote za prebivalce v Šaleški dolini. Osnutek interventnega zakona predvideva preoblikovanje Termoelektrarne Šoštanj, krajše TEŠ, v toplarno. Vodstvo sindikata je v izjavi dejalo, da je osnutek interventnega zakona v predlagani obliki neskladen s pravnimi in socialnimi načeli, ki so temelj pravičnega prehoda ter pozvalo k takojšnjemu umiku predloga. Več v izjavi pove Asmir Bečarević, predstavnik sindikata.

Izjava

OFF je pripravila vajenka Vida, pomagal je Žan.