Sudanska državna vojska je prevzela nadzor nad kartumskim letališčem in zavarovala bližnja območja. Borci Sil za hitro posredovanje, krajše RSF, so letališče vzhodno od vladnega okrožja nadzorovali od začetka državljanske vojne leta 2023. Vojska je zasedla tudi obe strani mosta Manšija v vzhodnem delu prestolnice Kartum, ki so ju nadzorovali borci RSF. Prejšnji teden so vojaki državne vojske ponovno prevzeli nadzor nad centrom glavnega mesta in predsedniško palačo. Zaradi spopadov je bilo po ocenah Združenih narodov razseljenih vsaj 10 milijonov ljudi, umrlo pa je od 20 do 150 tisoč prebivalcev Sudana.

Ameriška vojska je ponovno bombardirala Jemen. Vojska je izvedla 17 zračnih napadov na vzhodni del mesta Sada in na severozahodno provinco Amran. V odgovor je jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, napadlo ameriško letalonosilko USS Harry Truman in z brezpilotnimi letalniki obstreljevalo izraelska vojaška oporišča v Tel Avivu. Prejšnji teden je ameriška vojska bombardirala jemensko pristanišče Hodejda, Sado in provinco Al Džof. Hutiji so sporočili, da bodo nadaljevali z napadi na ladje v Rdečem morju, povezane z Izraelom, dokler izraelska vojska ne začne spoštovati prekinitve ognja v Gazi in ne konča humanitarne blokade. 

Tajska predsednica vlade, Petongtan Šinavatra, je prestala glasovanje o nezaupnici, ki so jo vložile opozicijske stranke. Šinavatra si je zagotovila podporo 319 poslancev, 162 poslancev je podprlo nezaupnico, sedem pa se jih je vzdržalo. V nezaupnici je opozicija premierko obtožila utaje davkov, nekvalificiranosti za položaj predsednice vlade ter da nanjo vpliva njen oče in premier Taksin Šinavatra, ki ga je leta 2006 odstavila vojska. V državo se je vrnil leta 2023, ko je začel prestajati zaporno kazen zaradi korupcije, a je bil predčasno izpuščen zaradi starosti in bolezni. Petongtan Šinavatra je premierski stolček zasedla avgusta lani, potem ko je ustavno sodišče s položaja predsednika vlade razrešilo Seto Tavisina. 

Predsednica italijanske vlade, Giorgia Meloni, je potrdila načrt občine San Fernando za urbano in družbeno preobrazbo mesta. Ena izmed točk načrta predvideva odstranitev migrantskega šotorskega taborišča Gioia Tauro. V šotorišču živijo sezonski delavci, ki so zaposleni v kmetijstvu. Več nevladnih organizacij je v začetku januarja oblasti province Kalabrija, kamor sodi tudi občina San Fernando, opozorilo na slabe zdravstvene in življenjske razmere delavcev, zlasti v omenjenem šotorskem naselju. 

Višje sodišče v Beogradu je preložilo sojenje trojici – Miliji Koldžiću, Mileni Aleksić in Ivanu Stanišiću –, ki je obtožena napada na študente pred Fakulteto dramskih umetnosti konec novembra lani, kar je tudi sprožilo blokade fakultet in gimnazij po vsej Srbiji. Razlog za preložitev sojenja je sklenitev dogovora o priznanju krivde enega od obtoženih s tožilstvom. Po poročanju portala N1 Srbija naj bi dogovor sklenil še en obtoženec. Danes sicer poteka tudi enodnevna stavka zaposlenih v pravosodju, ki zahtevajo, da vlada sprejme protokol o dvigu osnove za izračun plače sodnikov, državnih tožilcev in drugih pravosodnih delavcev za 20 odstotkov. Zaposleni v pravosodju so nazadnje stavkali 18. marca, ministrstvo za pravosodje pa od takrat ni predlagalo pogajanj o njihovih zahtevah. 

V okviru vsakodnevnih protestov so se danes pred stavbo železniške postaje v Novem Sadu, kjer je prišlo do zrušitve nadstreška, zbrali srednješolci pod geslom Dijaki za študente. Dijaki so aktivni tudi v Beogradu, kjer so skupaj s starši in profesorji preprečili, da bi ravnateljica Tatjana Šuković prebila blokado Devete beograjske gimnazije. Študentje bodo ob 15. uri začeli s triurno blokado Brankovega mostu v Beogradu, s katero študentje izražajo podporo osnovnošolskim in srednješolskim izobraževalnim delavcem. 

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije je na podjetja, ki so prejela koncesijo za izvajanje potniškega prometa, naslovil zahteve za izboljšanje pogojev za delo voznikov avtobusov. Koncesije so prejela podjetja Nomago, Arriva, Avtobusni promet Murska Sobota in Ljubljanski potniški promet. Poziv sledi razkritju neprimernih bivalnih razmer enajstih filipinskih delavcev, ki jim je nastanitev uredila kadrovska agencija Workforce. Sindikat zahteva dostojno osnovno plačo v višini vsaj dva tisoč evrov, primerne pogoje za varno in zdravo delo in pogoje za usklajevanje dela in zasebnega življenja tako, da bi ukinili tako imenovani čas razpoložljivosti. Ta se ne vračuna v delovni čas, zaradi česar so vozniki na delu tudi do trinajst ur. Poziv je sindikat naslovil tudi na predsednika vlade Roberta Goloba in pristojna ministra, če pa v roku osmih dneh ne dobi odziva delodajalcev, bo posegel po vseh razpoložljivih sredstvih sindikalnega delovanja. 

Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, Socialni Demokrati in Levica so v državni zbor vložile novelo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, s katero odpravlja neskladnost delov zakona z ustavo. Novela ureja dostop do možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah ter odpravlja prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Ustavno sodišče je novembra lani presodilo, da je ureditev, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih razmerjih onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Neustavnost je ugotovilo, saj tem osebam oploditev prepoveduje izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu, kar je neskladno s pravico do nediskriminatorne obravnave.

Državni zbor je soglasno sprejel Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki med drugim usklajuje državno zakonodajo z direktivo Evropske unije. Po novem bo začasno zaščito aktiviral svet EU in ne več poseben sklep vlade. Zakon omogoča hitrejše postopke za začasno zaščito in razbremenjuje azilni sistem ter ureja pogoje bivanja razseljenih oseb. Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo koalicijskih strank v delu zakona, v katerem so določeni podatki, na podlagi katerih pristojni organ ugotavlja obstoj izključitvenih razlogov za odvzem statusa posebne zaščite.  

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, s katero bi vzpostavili pravno podlago za občine in izvajalce javnih služb za uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic in samodejno prepoznavo vozil. Novela določa tudi obseg in vrsto podatkov, ki se jih lahko pridobiva na takšen način, obvezno brisanje po določenem času in obveščanje o uporabi sistemov za samodejno prepoznavo. 

Državni zbor je z 49 glasovi za in 22 proti sprejel novelo Zakona o ustavnem sodišču, ki ureja postopke glede nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Novela sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je imel med opravljanjem sodniške funkcije odprt tudi popoldanski s. p., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Po noveli funkcija ustavnega sodnika ne bo združljiva s poklicnimi ali drugimi pridobitnimi dejavnostmi razen s tistimi, ki jih kot izjeme določa zakon za področji integritete in preprečevanja korupcije. Novela zakona določa, da mora ustavni sodnik predsednika telesa obvestiti o dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg sodniške. Predsednik ustavnega sodišča bo odločil, ali je dejavnost združljiva s položajem ustavnega sodnika, zoper sklep pa ima ustavni sodnik pravico do pritožbe, o kateri bo odločal plenum ustavnih sodnikov. Poslanci so zavrnili tudi dopolnila Slovenske demokratske stranke, in sicer da se v novelo vključi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi. 

Državni zbor je soglasno sprejel nov odlok o strategiji upravljanja naložb države, po katerem se za invalidska podjetja v državni lasti po novem določa tudi družbeno odgovorno upravljanje, ne zgolj doseganje gospodarskih ciljev. Slovenski državni holding, krajše SDH, bo po odloku z invalidskimi podjetji upravljal kot s strateškimi naložbami, ne kot portfeljskimi, kakor so opredeljena v strategiji. V okviru odloka bodo oblasti lahko pri pomembnih naložbah izvedle prodajo delnic prebivalstvu in institucionalnim investitorjem s prvo javno ponudbo.