Benjamin Netanjahu je po drugih predčasnih volitvah letos znova dobil mandat za sestavo vlade. Izraelski predsednik Reuven Rivlin mu ga je podelil že tretjič v petih letih, kljub temu da je Netanjahuju letos pri sestavljanju vlade že spodletelo. S koalicijo desnih strank ima Netanjahu podporo 55 poslancev, kar ne zadošča za večino v 120-članskem knesetu. Glavni protikandidat Benjamin Ganc, nekdanji general izraelske vojske, iz deklarativno centristične belo-modre stranke, ima podporo 54 poslancev. Ganc je že zavrnil vstop v koalicijo v primeru, da bi premier bil Netanjahu. Avigdor Lieberman iz še bolj skrajno desne stranke Izrael, naš dom za zdaj zavrača sodelovanje tako z Gancem kot z Netanjahujem. Za Netanjahuja je zasedba premierskega stolčka tako rekoč nujna, saj mu grozijo tri obtožnice o korupciji. Ob uradni vložitvi obtožnic, ki naj bi se zgodila konec leta, bi ga tako varovala imuniteta.

Ameriški predsednik Donald Trump je z japonskim premierjem Šinzom Abejem podpisal po Trumpovih besedah “prvo stopnjo fenomenalnega novega trgovinskega dogovora”. Trgovinski dogovor med ZDA in Japonsko je bil odložen, ko je Trump izstopil iz pogajanj o transpacifiškem trgovinskem partnerstvu zaradi svojega vztrajanja pri dvostranskih sporazumih ZDA s trgovinskimi partnerji. Japonska je nato trgovinski sporazum podpisala z desetimi državami, med katerimi ni bilo ZDA. Ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov sta Abe in Trump naznanila dogovor o umiku uvoznih carin na ameriške kmetijske proizvode v vrednosti 6,4 milijarde evrov in dogovor o slabih 37 milijard evrov vredni digitalni trgovini. Okrog 90 odstotkov ameriških kmetijskih proizvodov, med katerimi so govedina, svinjina, pšenica, koruza in vino, bo ob izvozu na Japonsko imelo ukinjene ali znižane carine. ZDA bodo znižale ali ukinile carine na uvoz manjših količin japonskih kmetijskih proizvodov, kot je sojina omaka, in industrijskih proizvodov, kot so parne turbine in drugi stroji. Sporazum o digitalni trgovini sledi ameriškemu modelu, ki prepoveduje davke na čezmejne digitalne prenose in regulacijo shranjevanja podatkov.

Pogajanja o nadaljnjih točkah sporazuma se nadaljujejo, pri čemer je osrednja tema avtomobilska industrija. Japonska namreč v ZDA izvozi okrog 1,7 milijona avtomobilov na leto, kar znaša deset odstotkov vseh prodanih avtomobilov v ZDA. Trump je v preteklosti grozil z uvedbo carin na japonske avtomobile, saj naj bi po študiji trgovinskega ministrstva uvoz avtomobilov predstavljal kar grožnjo nacionalni varnosti. Šinzo Abe naj bi od Trumpa sedaj dobil zagotovila, da dodatnih carin ne bo, strani pa se pogajata tudi o odpravi obstoječih 2,5-odstotnih carin na uvoz japonskih avtomobilov.

V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so poslanci spodnjega doma parlamenta sprejeli reformo 119 let starega zakona o splavu, ki je kriminaliziral umetno prekinitev nosečnosti. Splav je tako dekriminaliziran po celotni Avstraliji. V zvezni državi je bil splav mogoč le, če je zdravnik ocenil, da nosečnost predstavlja resno tveganje za zdravje ženske. Po novem bo mogoče splav zakonito opraviti do 22. tedna nosečnosti, kasneje pa, če se bosta o tem strinjala dva zdravnika.

Umetno prekinitev nosečnosti so dekriminalizirali tudi v zvezni državi Mehike Oaxaca. Zakon, ki so ga sprejeli v lokalnem parlamentu, splav dovoljuje do 12 meseca nosečnosti. Poleg Oaxace je umetna prekinitev zakonita le še v Ciudadu de Mexicu, drugod po Mehiki pa je dovoljena le v primeru posilstva.

Evropski odbor za pravne zadeve je zavrnil kandidata za komisarja iz Romunije in Madžarske zaradi skrbi o potencialnem navzkrižju interesov. Odbor, znan pod kratico JURI, je kandidatki za komisarko za transport Rovani Plumb iz Romunije in kandidatu za komisarja za širitev Lászlu Trócsányiju z Madžarske tako preprečil nadaljevanje postopka in potrditveno zaslišanje. To še ne pomeni, da bosta za resorja predlagana druga kandidata, ampak da je postopek za njuno imenovanje suspendiran in mora bodoča predsednica komisije Ursula von der Leyen odločiti o nadaljnjih ukrepih. Rovana Plumb naj ne bi ustrezno prijavila svojega premoženjskega stanja, Trócsányi pa mora razjasniti podrobnosti glede pravne firme, ki jo je ustanovil, preden je postal madžarski pravosodni minister.

Hrvaška vlada je iz proračunskih rezerv odobrila izplačilo 13 milijonov evrov in pol za stabilizacijo poslovanja nacionalnega letalskega prevoznika Croatia Airlines. Skupno bo dokapitalizacija znašala 34 milijonov evrov, preostali znesek bo letalskemu prevozniku država nakazala v prihodnjem letu. Ocenili so, da je stabilnost poslovanja letalskega prevoznika pomembna za Hrvaško, tudi v luči tega, da bo država v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Evropskemu svetu. Hrvaška je letalskega prevoznika dokapitalizirala že leta 2013, za obdobje desetih let ji tako novo dokapitalizacijo preprečuje zakonodaja EU. Premier Andrej Plenković tako poudarja, da je odločitev o dokapitalizaciji namenjena ustvarjanju pogojev za uspešno privatizacijo družbe. Država je podjetju namreč namenila finančno injekcijo pod pogojem, da do konca tega leta predstavi model privatizacije, prodaja delnic pa naj bi se začela z junijem 2020. Croatia Airlines je v celoti v lasti hrvaške države. V zadnjih dveh letih izkazuje izgube, samo v prvi polovici letošnjega leta je tako imela izgubo v višini 12 milijonov evrov, medtem ko se je izgubam podjetje pred tem izogibalo z odprodajo premoženja.