Ponoči je Izrael ponovno iz zraka obstreljeval Gazo, tokrat je uraden razlog za letalski napad zažigalni baloni, ki so jih Palestinci iz okupiranega območja spustili proti južnemu Izraelu. Baloni s strelivom so na odprtih poljih povzročili dvajset manjših požarov. Do jutra se je napad končal, po dosedanjih poročanjih brez žrtev. Izraelska vojska je sporočila, da je pripravljena na ponovne spopade, ki so se prejšnji mesec s premirjem s palestinskim gibanjem Hamas po enajstdnevnem obstreljevanju končali.

Popoldan pred napadom je v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu potekal shod izraelskih skrajnežev, ki so slavili obletnico izraelske okupacije mesta, do katere je prišlo leta 1967. Izraelska policija je slaveče zavarovala s kovinskimi preprekami in tako onemogočila dostop Palestincem. Zaradi nasprotovanja zborovanju so izrealske sile aretirale najmanj sedemnajst Palestnicev, več so jih napadli in jih odstranili s prizorišča. 

Ameriški senat je soglasno sprejel zakon, s katerim bo 19. junij – dan, imenovan tudi dan Juneteenth, na katerega je bil v Teksasu leta 1865 razglašen konec suženjstva – imenovan za nacionalni praznik. 19. junija 1865 je general severnjaške vojske Gordon Granger v Galvestonu naznanil konec državljanske vojne in svobodo vseh sužnjev. Zakon mora biti sprejet še v predstavniškem domu, kjer pa bo skoraj zagotovo potrjen. O razglasitvi praznika se je sicer govorilo že lani, vendar nekateri republikanski kongresniki v njej niso videli smisla, ob tem pa so bili zaskrbljeni glede izpada dohodka, do katerega pride zaradi praznika, ki je dela prost dan. 

Po tem ko so bili prešteti vsi glasovi predsedniških volitev  v Peruju in je socialistični kandidat Pedro Castilla razglasil zmago, opozicija trdi, da rezultati niso točni. Njegova tekmica Keiko Fujimori, hčerka bivšega predsednika Alberta Fujimorija, ki je državo s trdo roko vodil v devetdesetih letih, zdaj pa je zaradi korupcije zaprt, tesno zmago Castilla brez pravih dokazov  izpodbija, češ da je prišlo do volilne prevare. Sama je na novinarski konferenci pred dnevi pomenljivo naznanila, da je Peru postal točka boja med ideologijo svobodnega prostega trga in socializmom, ter da ne bo obupala. Potrebno je poudariti, da oblasti uradnih rezultatov volitev še niso razglasile. 

Sodišče Evropske unije je odločilo, da lahko vsaka članica sproži pravni postopek proti Facebooku in podobnim spletnim podjetjem glede varovanja osebnih podatkov. Odločitev se nanaša na tožbo belgijskega sodišča proti Facebooku iz leta 2015. Takrat je ameriški spletni gigant trdil, da o zadevi ne more odločati Belgija, ampak Irska, kjer je registrirana podružnica, preko katere Facebook posluje v Evropi. Glede na splošno uredbo Evropske unije o varstvu podatkov lahko pravne postopke vodi samo pristojna agencija tiste države, v kateri ima podjetje sedež uprave. V primeru, da bi želela druga država zaradi kršitev varovanja podatkov tožiti podjetje, mora primer predati državi s sedežem podjetja. Po odločitvi Sodišča Evropske unije takšna ureditev ne velja pod posebnimi pogoji – torej, ko pride do čezmejne obdelave podatkov. Takrat namreč lahko pravni postopek sproži katerakoli država članica. 

Evropska komisija desetih največjih bank, med drugimi JPMorgan, Citigroup in Bank of America, ni povabila k sodelovanju pri prodaji obveznic v okviru instrumenta za okrevanje Next Generation EU, vrednim 750 milijard evrov. Evropski uniji bo s tem instrumentom omogočeno, da si za ukrepe v obdobju med letoma 2021 in 2024 z izdajo obveznic izjemoma izposodi do 750 milijard evrov. Evropska komisija je izločila banke, ki so bile v  preteklosti obtožene monopolnega delovanja in neupoštevanja evropskih pravil o konkurenci.  

Državni zbor je s 44 glasovi za in 41 proti potrdil Marjana Dikaučiča, kandidata SMC, za novega pravosodnega ministra. Proti so glasovali poslanci opozicije in skupina nepovezanih poslancev, trije poslanci DeSUSa niso glasovali. Že zapriseženi minister bo nasledil odstopljeno Lilijano Kozlovič, danes pa je že prišlo do uradne menjave poslov. Dikaučič sicer na zaslišanju pred pristojnim odborom ni želel komentirati zadeve, zaradi katere je Kozlovič odstopila – torej zapletov pri imenovanju delegiranih EU tožilcev. Kot pravi sam, pravosodni minister ne sme vplivati na potek sodnega postopka, ki so ga napovedali Državnotožilski svet in oba neimenovana kandidata za EU-tožilca. Glavni očitki opozicije se dotikajo nekompetentnosti novega ministra in njegovih povezav z delovanjem slamnatih podjetij, problematičen naj bi bil tudi njegov odnos do izogibanja davkov in njegove povezave s strokovnjakom za to področje Rokom Snežičem. Na zaslišanju so ga spraševali o njegovih delovnih izkušnjah – glede tega je povedal samo, da je trenutno zaposlen pri odvetniku, ni pa želel povedati, pri kateremu in kakšno delo sploh opravlja. Dikaučič sicer ni na nobenem seznamu odvetniške zbornice.   

V sojenju v zadevi TEŠ je General Electric, ki je pred sedmimi leti prevzel Alstom, dobavitelja tehnološke opreme za TEŠ 6, priznal krivo pomoči pri zlorabi gospodarskega položaja na veliko premoženjsko škodo TEŠ-a. Družba bo morala plačati 23 milijonov evrov kazni, ob tem pa poravnati tudi sodne stroške v višini 50 tisoč evrov. Vsakršne očitke o domnevnih nepravilnostih pri gradnji TEŠ-a 6 pa je na predobravnavnem roku na celjskem sodišču zavrnil prvoobtoženi in nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik, ki skupaj z desetimi soobtoženimi krivde ne priznava. Rotnik je bil v času gradnje direktor, bremenita ga kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja.