V Čilu sta v prvem krogu predsedniških volitev največ glasov prejela desničarski politik Jose Antonio Kast s približno 28 odstotki glasov in skupni kandidat levih strank Gabriel Boric, ki je prejel slabih 26 odstotkov vseh glasov. Poleg predsedniških volitev so bile tudi kongresne volitve. Glede na to, da si nobeden od vodilnih kandidatov ni zagotovil potrebne večine, bo drugi krog volitev v sredini decembra. Kast, ki prihaja iz vrst skrajno desne Republikanske stranke, je v svojih nastopih večkrat hvalil neoliberalno ekonomsko politiko čilenskega diktatorja Augusta Pinocheta. Boric je glavni kandidat zavezništva levih strank Podpiram dostojanstvo. Proslavil se je kot vodja študentskih protestov leta 2011, na katerih so študentje zahtevali reorganizacijo izobraževalnega sistema. Maja letos so sicer Čilenci po dve leti trajajočih protestih zaradi rastoče ekonomske neenakosti z veliko večino na referendumu potrdili spremembe ustave, s katerimi bi vpeljali potrebne socialne politike.  

Na regionalnih volitvah v Venezueli so slavili socialistični kandidati. Kandidati, ki so povezani z vladajočo stranko Nicolasa Madura, so zasedli dvajset od triindvajsetih guvernerskih mest, dobili pa so tudi mesto župana v glavnem mestu Caracas. Volilna udeležba je bila sicer dokaj nizka, svoj glas je oddalo okoli 42 odstotkov volilnih upravičencev. Opozicija, ki prvič po letu 2018 ni bojkotirala volitev, je doživela velik poraz, je pa med njihovimi tremi osvojenimi zveznimi državami z nafto bogata Zulia, kjer se nahaja drugo največje venezuelsko mesto Maracaibo. Pri volitvah je sodelovala tudi skupina opazovalcev iz Evropske unije; ta bo svoje ugotovite sporočila jutri, po prvih podatkih pa naj bi volitve potekale mirno. 

Sudanska vojska je z odstavljenim predsednikom vlade Abdallom Hamdokom dosegla dogovor in mu vrnila premiersko mesto, ki ga je izgubil pred slabim mesecem. Dogovor predvideva vzpostavitev tehnične vlade za obdobje tranzicije, dokler ne bodo organizirane volitve. Hamdok bo pri sestavljanju svojega začasnega kabineta imel proste roke, vojska pa je zagotovila, da bo izpustila vse pridržane politike. Do soglasja je prišlo po nasilnih protestih proti vojaškemu udaru, na katerih je umrlo štirideset ljudi. 

V Bolgariji bo nov predsedniški mandat dobil dosedanji predsednik Rumen Radev. Glede na uradne delne rezultate je Radev osvojil dve tretjini glasov ter tako premagal rektorja univerze v Sofiji, Anastasa Gerdžikova. Tako Radev kot Gerdžikov sta nastopila kot neodvisna kandidata, je pa zmagovalca podpirala bolgarska socialistična stranka. Gerdžikova, ki je veljal za konservativnega kandidata, je podprla stranka GERB nekdanjega premiera Bojka Borisova. Predsedniške volitve sledijo parlamentarnim volitvam, s katerimi se je končalo desetletje vladavine stranke GERB in Bojka Borisova. Ta je volitve izgubil, potem ko je javnost izvedela za visoko stopnjo korupcije znotraj vladajoče stranke.

Romunske stranke so dosegle dogovor o novi vladni koaliciji. Vladajoča romunska liberalna stranka PNL bo v novi koaliciji združila moči s socialdemokratsko stranko in s stranko madžarske manjšine. Temelj dogovora je krožno predsedovanje vladi do rednih volitev leta 2024. Kdo bo prvi prevzel vodenje države, še ni jasno, bodo pa kandidata, ko bo ta znan, predlagali predsedniku države Klausu Iohannisu. Ko bo predsednik kandidata potrdil, bo ta lahko začel s sestavo vlade. Glavni kandidat iz vrst liberalne stranke je obrambni minister Nicolae Ciucă, iz vrst socialnih demokratov pa Marcel Ciolacu. Vlado naj bi vsak vodil leto in pol. Romunija je imela zadnja dva meseca začasno vlado, potem ko je bila premieru Florinu Cituju v začetku oktobra izglasovana nezaupnica. 

Evropske države zaradi naraščajočega števila primerov obolelih z novim koronavirusom postavljajo strožje ukrepe, kar je sprožilo val protestov po evropskih mestih. Z današnjim dnem se v Avstriji zapirajo vse nenujne dejavnosti, proti čemur je v nedeljo na Dunaju protestiralo več deset tisoč ljudi. Nezadovoljstvo je povzročila tudi napoved, da bo s februarjem cepljenje postalo obvezno. Protesti v Avstriji so potekali brez večjih izgredov, z manj kot deset aretacijami, medtem ko so se protesti na Nizozemskem tri dni zapored končali z nasiljem in pirotehniko. Tudi v Bruslju je policija proti več kot 30-tisočglavi množici uporabila vodni top in solzivec, potem ko so protesniki začeli razbijati avtomobile. v Belgiji je jezo povzročila zahteva, da je treba na javnih krajih, kot so restavracije, pokazati potrdilo o cepljenju. 

Tisoči so protestirali tudi v Franciji, vendar zaradi visoke stopnje nasilja proti ženskam. V letu 2021 je več kot sto žensk umoril njihov partner ali bivši partner, glede na raziskavo iz leta 2017 pa je več kot 220 tisoč žensk žrtev nasilja v družini. Protestnice od vlade zahtevajo ukrepe, ki bi nasilje preprečili. Kličejo po povečanju sredstev za preprečevanje nasilja proti ženskam s 360 milijonov evrov na eno milijardo in po višjem financiranju zavetišč za ženske. 

Delavska svetovalnica je na današnji novinarski konferenci poročala o rezultatih raziskave glede celovitega življenjskega standarda tujcev v Sloveniji. Opozarjajo predvsem na problematičnost sprememb dveh zakonov, zakona o mednarodni zaščiti in zakona o tujcih. Izsledke raziskave predstavi Goran Lukić.

Izjava

OFF je napisal Žan, pomagala je Ajda.