Roke OFF od Venezuele
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je podpisal veto na zakon, ki skrajšuje zaporno kazen nekdanjega predsednika in neuspešnega pučista Jaira Bolsonara. Zgornji dom parlamenta je zakon potrdil decembra lani. V okviru zakona bi se Bolsonarova zaporna kazen za poskus državnega udara januarja 2023 znižala s skupno 27 let na dve leti. Zakon je določal še pomilostitev približno stotih podpornikov Bolsonara, obsojenih napada na vladna poslopja. Razveljavitev veta morata v absolutni večini potrditi tako zgornji kot spodnji dom parlamenta.
Ostajamo v Braziliji. Vlada je izdala dekret, ki določa napotitev enote Državnih javnih varnostnih sil, krajše FNSP, v kraja Pacaraima in Boa Vista v bližini venezuelske meje. Odločitev sledi imperialistični invaziji Združenih držav Amerike v Venezuelo, zaradi česar so brazilske oblasti zaprle meje z bolivarsko republiko. Brazilski predsednik Lula Da Silva je invazijo ameriške vlade ostro kritiziral. Odlok predvideva, da bodo varnostne sile podpirale državne agencije ter zagotavljale javni red in mir ter varnost ljudi in premoženja.
Izraelska vojska je v Gazi ubila vsaj 14 Palestincev, med njimi tudi pet otrok. Izrael je napadel taborišče za razseljene ljudi v regiji Al Mavasi na jugu enklave ter bombardiral Zeitoun, Bureij in Nusejrat. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je sionistična vojska od oktobra ubila najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 jih je ranila.
V Iranu se nadaljujejo protesti v prestolnici Teheran in v mestu Mašhad proti poslabšanju ekonomskih razmer med prebivalci in zaradi nezadovoljstva z vlado. Protestniki zahtevajo odstavitev vrhovnega voditelja Irana Alija Hameneja in vrnitev izgnanega sina nekdanjega šaha Reza Pahlavija. Hamenej je protestnike označil za plačance za tujce, iranski predsednik Masud Pezeškian pa je dejal, da je nezadovoljstvo ljudi njihova napaka. Norveška organizacija Iran Human Rights je sporočila, da je v protestih umrlo 45 protestnikov, med njimi tudi osem otrok. Represivni organi so aretirali okoli 2200 protestnikov. V državi namreč lastniki trgovin več dni protestirajo zaradi nezadovoljstva z vladnimi ukrepi glede zajezitve ekonomske krize, kasneje so se jim pridružili še študentje in ostali prebivalci.
Sirski obrambni minister Murhaf Abu Qasra je po več dneh spopadov med vladnimi in Sirskimi demokratičnimi silami, krajše SDF, naznanil prekinitev ognja v mestu Alep na severu države. Po navedbah sirskega obrambnega ministrstva je enostransko premirje v več okrožjih mesta v veljavo stopilo ob treh zjutraj po lokalnem času, oborožene skupine pa morajo zapustiti območje. Kasneje je sirska vlada prekinitev ognja podaljšala. Po navedbah ministrstva mora sirska vojska zagotoviti njihov varen umik proti severovzhodu države. Sirska vlada je sporočila, da so vladne sile vstopile v Alep, kamor so poslali 50 avtobusov za premestitev večinsko kurdskih borcev. Kurdski sveti so se odzvali, da svojih sosesk ne bodo zapustili in da jih bodo branili. V spopadih med vladnimi in večinsko kurdskimi silami je umrlo vsaj 22 ljudi, med njimi tudi civilisti. Spopadi so se ponovno začeli šestega januarja in so se v naslednjih treh dneh stopnjevali.
Generalni sekretar južnojemenske separatistične skupine Južni prehodni svet, krajše STC, Abdulrahman Al Subaihi je oznanil, da se bo svet po pogovorih vodstva v Saudovi Arabiji razpustil. Razlog za razpustitev je po besedah Al Subaihija zagotavljanje miru in varnosti na jugu Jemna in v sosednjih državah. Tiskovni predstavnik skupine Anwar Al Tamimi, ki je trenutno v Združenih arabskih emiratih, je razpustitev zavrnil in jo označil za smešno. Obenem je potrdil, da nima stika z delegacijo v Rijadu. Južni prehodni svet je v začetku decembra sprožil operacijo z namenom vzpostavitve nadzora nad ozemljem nekdanjega Južnega Jemna. Ob zračni podpori vojske Saudove Arabije je pred novim letom vladna vojska sprožila protiofenzivo, v kateri je ponovno zasedla regiji Mahra in Hadhramaut, ki predstavljata približno polovico jemenskega ozemlja. Po razglasitvi nove ustave je predsednik jemenskega predsedniškega vodstvenega sveta Rašad Al Alimi z njegovega mesta v predsedstvu odstavil Ajdarusa Al Zubejdija, voditelja separatistov.
V Ljubljani je potekal protestni shodm proti ameriškemu imperialističnemu napadu na Venezuelo, na katerem se je zbralo okoli tristo protestnikov. Njihove zahteve so takojšnje sankcije proti Združenim državam Amerike in izstop Slovenije iz Nata in Evropske unije. Shod se je začel pred Moderno galerijo, nato so se demonstranti sprehodili po Prešernovi ulici in shod končali pred veleposlaništvom ZDA. Protestniki so nasprotovali tudi diktatu Nata, da države članice povečajo svoja vlaganja v obrambni proračun. Shod je organiziralo študentsko društvo Iskra.
Zunajparlamentarni Stranka slovenskega naroda in stranka Zedinjena Slovenija, ki jo vodi nekdanji ustanovitelj slovenske varde Andrej Šiško, sta podpisali sporazum o predvolilni koaliciji. Po besedah koordinatorja Koalicija zedinjenega naroda Ivana Bolfka so odprti za sodelovanje z ostalimi strankami, ki delijo enake programske vrednote. Program koalicije zagovarja skrajnodesna, ksenofobna in homofobna stališča ter obvezno služenje vojaškega roka. Stranka Zedinjena Slovenija je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 dobila 168 glasov.
Petkov OFF je pripravil vajenec Petek, Tim je veselo pel.
Dodaj komentar
Komentiraj