Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal zakon o podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade. Gre za začasno podaljšanje financiranja, ki velja do 17. novembra, s čimer so se Američani izognili zaustavitvi dela več milijonov javnih uslužbencev. Zakon so do zadnjega blokirali republikanci, ki imajo v spodnjem domu kongresa večino z 221 proti 212 poslancem. Kot glavne krivce za pozen dogovor je ameriški predsednik označil republikanske podpornike Donalda Trumpa.  

Izjava

Šest republikancev je zahtevalo drastično zmanjšanje državne porabe in zaustavitev petih milijard evrov pomoči Ukrajini. Zakon, ki bi ugodil njihovim zahtevam, pa v kongresu ni zbral večine. Predsednik spodnjega doma kongresa, republikanec Kevin McCarthy, je nato z demokrati sprejel kompromis, po katerem bodo zagotovili 15 milijard evrov za odpravo posledic naravnih nesreč, ne pa tudi petih milijard za Ukrajino. Se je pa McCarthy zavezal, da bodo Ukrajincem pomagali kasneje. McCarthyju zaradi sodelovanja z demokrati zdaj republikanska ločina grozi z odstavitvijo z mesta predsednika predstavniškega doma. 

Sredi ameriškega prepiranja se zahodnjaki bojijo posledic za Ukrajino, ki jih bodo imele slovaške volitve. Na parlamentarnih volitvah je zmagal Robert Fico s stranko Smer – Socialna demokracija. V kampanji je Fico, kakor poudarjajo zahodni mediji, nastopal naklonjeno Rusiji oziroma skeptično do ameriško-evropskih sankcij proti Rusiji. A glavni razlog za Ficovo zmago – njegova stranka je prejela skoraj 23 odstotkov glasov – je propad desničarjev, ki so bili na oblasti od volitev leta 2020. Od maja so imeli na Slovaškem tehnično vlado, konservativna koalicija pod vodstvom stranke Navadni ljudje in neodvisne osebnosti Igorja Matoviča je večkrat propadla. Na sobotnih volitvah se je Matovičeva stranka, ki je kandidirala v koaliciji z manjšimi desnimi strankami, uvrstila šele na četrto mesto in v primerjavi z volitvami pred tremi leti izgubila več kot 16 odstotkov glasov. Fico je notranjepolitično prav tako konservativen, opravljal pa je že tri premierske mandate. Sredi tretjega, leta 2018, je odstopil zaradi protestov, ki so izpostavljali njegovo nikdar dokazano vpletenost v umor preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka. Za oblikovanje nove vlade bo imel Fico na voljo izbiro med drugouvrščenimi liberalci in stranko Hlas – Socialna demokracija. Liberalcev iz stranke Progresivna Slovaška, ki jo vodi eden od podpredsednikov Evropskega parlamenta, Michal Šimečka, do zdaj ni bilo v slovaškem parlamentu, osvojili pa so skoraj 18 odstotkov glasov. Prav tako je prvič v parlament prišla stranka Hlas, ki je prejela nekaj manj kot 15 odstotkov glasov. Njen predsednik Peter Pellegrini je po volitvah leta 2020 zapustil Fica in njegovo stranko, saj se Ficu zaradi svoje popularnosti ni več želel podrejati. V parlament so na tokratnih volitvah prišle še dve konservativni in ena liberalna stranka.

V Varšavi se je na protestnem shodu zbralo okoli sto tisoč ljudi, ki so protestirali proti politiki vladne stranke Zakon in pravičnost. K tako imenovanemu Pohodu milijonov src je pozvala opozicija, ki je nastala iz nekdanje vladne stranke Državljanska platforma pod vodstvom Donalda Tuska. Gre za predvolilni shod pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo na Poljskem 15. oktobra. Konservativna vladna stranka je na dan volitev razpisala tudi štiri referendume, s katerimi si skuša zagotoviti zmago.

Nato zaradi strelskega obračuna na Kosovu, ki se je zgodil prejšnji teden, tja pošilja dodatne vojake. Gre za 200 vojakov britanske vojske, ki se bodo pridružili 400-članskemu britanskemu kontingentu, ki je na Kosovu zaradi vojaških vaj. Istočasno s povečanjem Natove prisotnosti na Kosovu je srbski predsednik Aleksandar Vučić v intervjuju za londonski Financial Times dejal, da Srbija ne namerava napotiti lastne vojske čez mejo v Kosovo, po tem, ko se je več pripadnikov srbske vojske v soboto začelo nameščati v bližini kosovske meje. Kot je dodal, bi Srbija s tem škodovala lastnim interesom za priključitev Evropski uniji ter ogrozila lasten položaj v pogovorih s Prištino pod pokroviteljstvom Evropske unije.

Britansko obrambno ministrstvo je s tremi podjetji sklenilo več kot štiri in pol milijarde evrov vredno pogodbo o izdelavi ofenzivne jedrske podmornice. BAE Systems, Rolls-Royce in Babcock bodo morali novo podmornico na jedrski pogon najprej oblikovati, proizvesti pa pred letom 2040. Kasneje bodo Britanci, ki podmornice na jedrski pogon že imajo, nove podmornice dobavili Avstralcem, ki premorejo le podmornice na dizelski pogon. Gre za sodelovanje Avstralcev, Britancev in Američanov v zavezništvu Aukus, namen katerega je postavljanje po robu kitajskemu vplivu v azijskem Pacifiku.

Za konec tujega bloka še v Indijski ocean, na Maldive. Na predsedniških volitvah je zmagal župan glavnega mesta Male, Mohamed Muizzu, ki je osvojil dobrih 54 odstotkov glasov. Muizzu, sicer član Progresivne maldivijske stranke, je od leta 2012 do leta 2018 zasedal mesto ministra za stanovanjsko politiko v vladi Abdulla Yameena, ki trenutno služi 11-letno zaporno kazen zaradi korupcije in pranja denarja. V času njegove vlade se je država približala Kitajski v sklopu projekta En pas, ena cesta. Muizzu je v svoji kampanji obljubljal obnovitev vezi s Kitajsko in oddaljitev od Indije, v vplivno območje katere tradicionalno sodijo Maldivi. 

Generalni državni tožilec Drago Šketa je sprejel odločitev o odstopu s funkcije. Za to se je odločil po tem, ko ga je policija v Mariboru ujela pri vožnji pod vplivom alkohola. Kot je sporočilo Vrhovno državno tožilstvo, je Šketa napihal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je nad dovoljeno mejo 0,24 miligrama. Šketa je na mestu državnega tožilca od leta 2017, letos pa je začel svoj drugi mandat – bil je tudi edini prijavljeni kandidat za nov šestletni mandat. 

Vojko Flis prevzema vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Na direktorsko funkcijo ga je kot vršilca dolžnosti imenoval svet zavoda, potem ko je julija z direktorjem Antonom  Crnjacem sklenil sporazum o prenehanju funkcije. Flis je UKC Maribor vodil med letoma 2017 in 2021, ko ga je v času vlade Janeza Janše zamenjal Crnjac. Lani je Flis na listi Gibanja Svoboda kandidiral za župana Mestne občine Maribor. 

Državna revizijska komisija je medtem ugodila pritožbi neizbranega ponudnika za ureditev nove negovalne bolnišnice UKC Maribor na Slivniškem Pohorju. Urad za investicije v zdravstvu, ki sodi pod okrilje zdravstvenega ministrstva, mora po odločitvi revizorjev razveljaviti odločitev o oddaji naročila konzorciju podjetij Pomgrad, VG5 in GIC gradnje. Na uradu so, ko ga je še vodil Aleš Šabeder, za ureditev prostorov negovalne bolnišnice v nekdanjih prostorih oddelka za pljučne bolezni izbrali najdražjega ponudnika. Najprej so na uradu izbrali podjetje Makro 5 Gradnje, katerega ponudba je bila za dober milijon evrov in pol cenejša od ponudbe Pomgrada in partnerjev. Odločitev so nato razveljavili na podlagi tega, da podjetje Makro 5 gradnje ni ponudilo ustrezne opreme za kuhinjo. Revizorji so po pritožbi podjetja Makro 5 gradnje ugotovili, da je urad s tem, ko je ponudbo podjetja označil za nedopustno, kršil zakon o javnem naročanju. Prav tako je urad zakon kršil z neenakopravno obravnavo ponudnikov. Projekt nove negovalne bolnišnice v Mariboru bi morali sicer financirati z evropskimi milijoni, a jim zato ni uspelo ujeti rokov.

Vir slike: Flicker/Wikipedia