Upravno sodišče je zavrnilo zahtevo premierja Roberta Goloba po izločitvi namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Simona Savskega iz postopka zoper premierja. KPK je proti premierju sprožila postopek zaradi suma političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in njeno ekipo. Kot je odločilo sodišče, v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak zgolj tiste, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o pravici, dolžnosti ali pravni koristi tožeče stranke. Izločitev Savskega je postopkovni in nedokončan pravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Iz postopka proti Golobu se je izločil tudi predsednik KPK Robert Šumi zaradi svojega preteklega sodelovanja z Bobnar na policiji. Če bi Golobu uspelo doseči izločitev Savskega iz postopka, senat komisije s preostalim enim članom ne bi bil sklepčen. V vsakem primeru postopek že stoji, saj je Golobov odvetnik zahteval vpogled v dokumentacijo, česar mu zaradi interesov predkazenskega postopka specializiranega državnega tožilstva na KPK niso omogočili in so postopek prekinili. 

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je od državnega sveta zahtevala dopolnitev predloga za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o družbah Gen-I in Star Solar ter Gibanju Svoboda. Parlamentarni pravniki menijo, da so predmet preiskave in naloge komisije preohlapno definirani. Nedoločnost služba državnega zbora drugemu domu parlamenta očita tudi pri časovnem obdobju preiskave. Služba sicer dopušča možnost, da so del preiskave lahko politične odgovornosti Gen-I-ja, paradržavne družbe za trgovanje z elektriko, vendar mora biti za to izkazan javni interes, kar po stališču službe zdaj ni zadostno utemeljeno. Skeptični so še glede preiskave financiranja stranke Roberta Goloba, saj mora biti stranki zagotovljena mera zaupnosti, ki je komisija ne sme prestopiti ter s tem političnim nasprotnikom omogočiti zlorabe informacij. Za mnenje je zakonodajno-pravno službo zaprosila predsednica parlamenta iz Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Potem ko bodo zahtevo po preiskovalki na državnem svetu dopolnili, državni zbor nima pooblastil za njeno zavrnitev. Novo komisijo, na kateri bi med drugim preiskovali Golobovo zasebno podjetje za trgovanje z elektriko, Star Solar, so v spodnjem domu hoteli ustanoviti poslanci Slovenske demokratske stranke. Ker za to niso zbrali dovolj podpisov, je pobudo za ustanovitev komisije skozi državni svet spravil član SDS-a Andrej Poglajen kot predstavnik lokalnih interesov. 

Finančno ministrstvo pod vodstvom še enega prvokategornika Svobode, Klemna Boštjančiča, je pripravilo osnutek odloka o strategiji upravljanja naložb države, po katerem bi iz kategorije strateških naložb v kategorijo pomembnih premaknili Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da družbi ne izpolnjujeta pogojev za strateške naložbe, češ da pošta, ki je v polni lasti države, po zakonu ni zadolžena za opravljanje javne službe. V Zavarovalnici Triglav pa bi bil po osnutku strategije strateški le 34,5-odstotni delež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. 28-odstotni delež Slovenskega državnega holdinga v zavarovalnici več ne bi bil strateški. Med pomembne naložbe osnutek uvršča še Telekom Slovenije, ki je prej veljal za portfeljsko naložbo. Za strateške naložbe države veljajo podjetja, v katerih ima država več kot 50-odstotni delež. S temi naložbami država dosega gospodarske in strateške cilje. Pri pomembnih naložbah ima država minimalni 25-odstotni delež, dejavnost teh podjetij pa je tržna. S portfeljskimi naložbami državni holding razpolaga prosto. Premestitev družb iz kategorije strateških naložb med pomembne bi bila po pisanju časnika Večer podlaga za morebitno privatizacijo.

Vlada je sprejela spremembe več uredb na področju kmetijstva, med katerimi je tudi uredba o pravilih pogojenosti. Novela uredbe določa odstopanja od izvedbe kontrol in sankcij pri spoštovanju minimalnih okoljskih, podnebnih in biotskih evropskih standardov za kmetije, manjše od desetih hektarjev. Vlada uvaja tudi dodatne izjeme pri obvezah po minimalni pokritosti tal z namenom preprečevanja golih tal. Dosedanja ureditev po trditvah vlade ni omogočala »normalne pridelave« hmelja, pivovarskega ječmena, sladkorne pese, sladkornih sončnic in zelja. Po spremenjeni uredbi imajo zdaj kmetje tudi možnost, da neproizvodne površine zapolnijo z rastlinami, ki vežejo dušik, ali vmesnimi posevki. Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, vlada s spremembami uresničuje del protestnih zahtev kmetov. 

Gremo na tuje. Srbske stranke na Kosovu, Srbska lista, Stranka kosovskih Srbov, Srbsko ljudsko gibanje in Srbska demokracija, nasprotujejo udeležbi Srbov v popisu kosovskega prebivalstva in kosovske Srbe pozivajo k bojkotu. Popis, ki bo trajal do 17. maja, so kosovske oblasti začele danes. Izvedbo popisa načrtujejo tudi v štirih večinsko srbskih severnih občinah, Leposavić, Zubin Potok, Zvečan in Severna Mitrovica, kjer so zadnji popis prebivalstva leta 2011 prav tako bojkotirali. Odziv Srbov južno od reke Ibar je bil takrat delen. Poleg standardnega popisa prebivalstva kosovske oblasti načrtujejo tudi vprašanja o kosovski odcepitveni vojni in o tem, ali imajo sorodnike, ki so v vojni umrli, in ali so jih mučili. 

Somalijska vlada je ministrstvu za zunanje zadeve ukazala izgon etiopskega veleposlanika Muktarja Mohameda in zaprtje dveh etiopskih konzulatov. Ukrepi sledijo sestanku med etiopskim zunanjim ministrom Mesganujem Argo in finančnim ministrom polavtonomne somalijske regije Puntland, Mohammedom Farahom Mohammedom. Puntland je namreč konec tisočletja razglasil avtonomijo od Somalije, česar pa somalijske oblasti ne priznavajo. Zato sestanek dveh uradnikov vidijo kot vmešavanje Etiopije v notranje zadeve Somalije. Puntland je prejšnji teden razveljavil svoje priznanje zvezne somalijske vlade zaradi sprememb v ustavi, ki jih je sprejel parlament. Ustavne spremembe bodo v Somaliji ukinile volilni sistem, po katerem voditelji klanov izvolijo poslance, in bodo uveljavile glasovanje po sistemu ena oseba, en glas. Vpeljale bodo predsedniške volitve, predsednik države pa bo lahko brez odobritve parlamenta določil predsednika vlade. Puntlandska vlada spremembam nasprotuje in je razglasila, da bo regija imela lasten vladni organ, ki bo regiji vladal, dokler ne bo sprejeta ustava, ki jo bo somalijsko ljudstvo potrdilo na referendumu. Spremembe bodo stopile v veljavo pred junijskimi lokalnimi volitvami. Somalijska vlada je ukazala tudi zaprtje dveh etiopskih konzulatov, enega v glavnem mestu Puntlanda, Garove, in drugega v glavnem mestu avtonomne regije Somaliland, Hargeisa. Zaprtja predstavniki Puntlanda in Somalilanda ne priznavajo in konzulatov ne nameravajo zapreti. Somaliland, ki je svojo neodvisnost od Somalije razglasil leta 1991, vendar svetovna skupnost neodvisnosti ne priznava, je z Etiopijo podpisal pravno nezavezujoči Memorandum razumevanja, ki Etiopiji omogoča dostop do morja. V okviru dogovora je Etiopija za 50 let najela obalni pas in pristanišče Berbera za komercialne in vojaške namene. V zameno za najem obalnega pasu se je Etiopija kot prva država zavezala priznati neodvisnost Somalilanda. Etiopska vlada namerava zgraditi pomorsko bazo.

OFF je pripravil vajenec Tim, mentoriral je Martin

Foto: Gibanje Svoboda