Zvezno sodišče v Bostonu je dvaindvajsetletnega člana zračne nacionalne garde Jacka Douglasa Teixeiro, ki je v začetku leta priznal krivdo v šestih točkah obtožnice namernega posredovanja informacij ameriške nacionalne obrambe v skladu z zakonom o vohunjenju, obsodilo na 15 let zapora. Ameriški Zvezni preiskovalni urad, znan kot FBI, je Teixeiro aretiral aprila lani, in sicer zaradi razkritja tajnih vojaških in obveščevalnih dokumentov. Fotografije dokumentov so se najprej pojavile na Discord serverju youtuberja wow_maa in se razširile na druge Discord serverje, klepetalnico 4Chan, Telegram in Twitter. Po informacijah preiskovalnega urada je Teixeira tajne dokumente delil s spletnimi prijatelji v zaprti skupini vse od leta 2020, že pred letošnjimi razkritji ameriških dokumentov o vojni v Ukrajini. Objavljeni dokumenti, katerih pristnost ni preverjena, so razkrili ameriško prepričanje o šibkosti ukrajinske vojske in vohunjenje Združenih držav Amerike na svoje zaveznice. Iz obveščevalnih dokumentov med drugim izhaja, da je Srbija, ki se razglaša za nevtralno in se ni pridružila sankcijam proti Rusiji, pristala na to, da pošlje orožje Ukrajini. Na dan so prišli tudi pritiski ZDA na Južno Korejo, naj z orožjem podpre Ukrajino, čeprav južnokorejska zakonodaja državi prepoveduje dobavo orožja državam v konfliktu. V Južni Koreji so glede na prestrežene pogovore zakonsko prepoved nameravali zaobiti tako, da bi orožje poslali Poljski.

Ostajamo na ameriških sodiščih. Zvezna porota v Virginiji je ameriško informacijsko podjetje CACI spoznala za odgovorno mučenja treh iraških moških v zaporu Abu Graib v letih 2003 in 2004 in podjetju naložila izplačilo 40 milijonov evrov odškodnine. Ravnatelj srednje šole Suhail Al Šimari, prodajalec sadja Asad Zubej in novinar Salah Al Idžejli, ki so tožbo proti podjetju vložili že leta 2008, bodo tako prejeli vsak okoli 14 milijonov evrov odškodnine za več kot leto dolgo mučenje, ki je vključevalo spolne zlorabe in elektrošoke. Moški so uslužbence podjetja obtožili spodbujanja ameriških vojakov k sodelovanju v njihovem mučenju. Spomnimo, da je poleg množičnega mučenja zapornikov ameriška imperialistična kampanja med letoma 2001 in 2021 v Iraku, Afganistanu, Libiji, Siriji in Jemnu pobila najmanj 400 tisoč civilistov, ob tem pa je odgovorna tudi za razselitev 38 milijonov ljudi. 

Ameriške letalske oblasti so za mesec dni prepovedale vse letalske potniške lete na Haiti, potem ko so haitijske kriminalne tolpe včeraj streljale na ameriško letalo med njegovim pristajanjem na letališču v prestolnici Port-Au-Prince. Tolpe so letališče napadle dan po tem, ko je zaprisegel novonastavljeni premier Alix Didier Fils-Aimé. Ta je položaj prevzel po tem, ko je tranzicijski predsedniški svet, zadolžen za imenovanja funkcionarjev med bojem proti kriminalnim tolpam, odstavil premierja Garryja Conilla. Conill je namreč zahteval odstop treh članov devetčlanskega tranzicijskega sveta zaradi korupcije, obtoženi člani sveta pa so med podpisniki odloka o odstavitvi. Trenutno v Haitiju noben nosilec funkcije v vladi ni izvoljen, parlament, ki je po ustavi edini pristojen za odstavljanje premierja, pa ne zaseda. 

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Mavriciju je s slabimi 63 odstotki glasov slavila doslej opozicijska stranka Zavezništvo za spremembe, s čimer se vodji stranke Navinu Ramgoolamu ponovno nasmiha premierski stolček, ki ga je nazadnje zasedal med letoma 2005 in 2014. Na Mavriciju, največjem otoku v arhipelagu, ki se nahaja vzhodno od Madagaskarja, je Zavezništvo za spremembe osvojilo vseh 60 poslanskih mandatov. Dosedanja vladna stranka Ljudsko zavezništvo je prejela 27 odstotkov glasov, kar ji v mavricijskem parlamentarnem sistemu ne zagotavlja nobenega poslanskega mandata. Dva poslanska sedeža, ki sta namenjena predstavnikom otoka Rodriguez, je osvojila Organizacija ljudi Rodrigueza, še štiri poslance pa je izbrala nadzorna volilna komisija. Ta lahko na vsakih volitvah izbere do osem poslancev, da zagotovi etnično zastopanost v parlamentu. 

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je odobril časovni okvir za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, potem ko so socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza z opozicijsko Krščanskodemokratsko unijo, znano kot CDU, dosegli dogovor, da bodo predčasne volitve 23. februarja. Scholz je sicer sprva glasovanje o zaupnici vladi načrtoval za 15. januar, pri čemer bi bile volitve konec marca, a so se v stranki nato odločili, da bo glasovanje o zaupnici 16. decembra, da bodo volitve čimprej. Vladna koalicija socialdemokratov, liberalcev in Zelenih, znana kot semaforska koalicija, je razpadla prejšnji teden, potem ko je Scholz razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz vrst liberalcev.

Gibanje Ansar Alah, bolje poznano kot Hutiji, je v ožini Bab Al Mandeb ob Jemnu z brezpilotnimi letalniki napadlo ameriško letalonosilko Abraham Lincoln in dva ameriška rušilnika. Pentagon je potrdil napade na rušilnika in dejal, da ladji in osebje v obstreljevanju osmih dronov niso bili poškodovani. Pentagon trdi, da o napadu na letalonosilko ne ve nič, Hutiji pa pravijo, da so bili njihovi napadi uspešni. Borci gibanja Ansar Alah so od novembra lani z raketami in brezpilotnimi letali napadli več kot 90 zahodnjaških plovil, pri čemer so ubili štiri mornarje in potopili dve ladji. Gibanje, ki je bazirano v Jemnu, napade in blokade pomorskega prometa v Rdečem morju izvaja v podporo Palestini, s svojim delovanjem pa efektivno otežuje povezovanje Izraela s sionističnimi silami zahoda. 

Zaradi aretacije in pridržanja študenta Relje Stanojevića na Akademiji umetnosti v Novem Sadu so študentje in profesorji akademije danes protestirali pred mestno sodno palačo. Kot razlog za protest so organizatorji shoda navedli »pomanjkanje informacij o statusu procesa«, ki ga proti študentu vodi država. Stanojević je eden od protestnikov, ki jih je policija aretirala v protestu 5. novembra v Novem Sadu, ki je sledil zrušitvi nadstrešnice mestne železniške postaje, v kateri je umrlo 14 ljudi. Aretacijo Stanojevića je med protestom sprva preprečil opozicijski politik in nekdanji podpredsednik vojvodinske vlade Goran Ješić, ki so ga prav tako aretirali, a je študentu policija že naslednji dan odredila do 30 dni pripora. Med prijetjem, ki so ga posneli mediji, je Stanojević povedal, da je branil svojo partnerico, ki so jo fizično napadle zamaskirane osebe, ki so se šele pozneje predstavile kot policisti. Preiskava nesreče, ki se je zgodila 1. novembra, še poteka. Višje državno tožilstvo v Novem Sadu je doslej zaslišalo 53 oseb. Zaradi nesreče je 5. novembra s položaja ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo odstopil Goran Vesić. 

Socialni demokrati so imenovali vodstvo najvišjega organa med dvema kongresoma: na mesto predsednika konference SD so izvolili Jerneja Štromajerja, ki je bil državni sekretar na šolskem ministrstvu v vladi Marjana Šarca, na mesto podpredsednice pa generalno sekretarko ženskega foruma stranke Mijo Javornik. Predsednik stranke Matjaž Han je ob tem napovedal tudi selitev iz dosedanjih prostorov Socialnih demokratov na Nazorjevi cesti v začetku prihodnjega leta. Kje bo stranka, ki je marca objavila oglas za vilo na Levstikovi ulici – kultne prostore stranke –, poiskala nove prostore, Han ni pojasnil. 

Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in namestnik vodje vladne pogajalske skupine Matevž Lakota sta parafirala anekse h kolektivnim pogodbam in ločen stebrni dogovor. S tem sta zaključila sindikalna pogajanja v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Državni sekretar Mark Rusjan je ob tem zatrdil, da se bodo s tem »zagotovile dostojne plače za delavce v kulturi, ki so povsem primerljive s plačami v drugih sektorjih.« Anekse so danes parafirali še pogajalci za zdravstvo in socialno varstvo, že v ponedeljek pa so kolektivne pogodbe v okviru plačnega stebra parafirali sindikati za javne uslužbence v javnih agencijah, skladih in zavodih. Sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, gasilce, redarje in zaposlene v državni upravi, k parafiranju ne nameravajo pristopiti. Podpis kolektivnih pogodb in dogovorov bo sledil v petek. 

Dolgoletni predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je danes na kranjski upravni enoti overil svoj podpis »kot dvestoti podpisnik v podporo k ustanovitvi nove stranke Zaupanje«. S tem je uradno izpolnil pogoj za ustanovitev svoje nove stranke, katere ustanovni kongres bo 27. novembra v Ljubljani.