Pravosodni ministri članic Evropske unije skupaj s predstavniki Združenih držav Amerike in Velike Britanije so na zasedanju Sveta Evropske unije v Vilni podpisali mednarodni sporazum o umetni inteligenci. Pravno zavezujoč sporazum je po večletnem snovanju končno obliko dobil maja, po doseženem konsenzu med sedeminpetdesetimi državami. Sporazum vključuje področja nadaljnjega razvoja umetne inteligence in uvaja nove pristope, s katerimi bodo lažje prepoznali in obravnavali morebitne kršitve človekovih pravic in delovanje v nasprotju z zakonodajo. Sporazum bo uradno stopil v veljavo prvega dne v mesecu tri mesece po tem, ko jo bo potrdilo pet držav, med njimi vsaj tri članice Evropske unije, ki so sodelovale pri njegovem snovanju. Sporazum je nastal ločeno od pred enim mesecem sprejetega akta o umetni inteligenci, ki regulira razvoj umetne inteligence zgolj znotraj meja Evropske unije.

Oblasti v Gani so pričele snovanje zakonske podlage za nadzor transportnih poti kakavovih zrn od rastišč v notranjosti države do pristanišča. Zaostritev nadzora je rezultat sklepa, ki sta ga Evropski svet in Evropski parlament sprejela maja in po katerem bodo morali uvozniki kakava, kave, soje, oljne palme in še nekaterih drugih surovin vseskozi dokazovati, da njihove dobavne poti niso prispevale k dodatni izsekavi gozdov. Ob kršitvi regulative bodo uvozniki omenjenih surovin morali plačati globo, ki bo znašala 4-odstotni delež njihovega letnega prihodka. Evropska unija je največja uvoznica kakava; iz Gane, kjer se s proizvodnjo kakava ukvarja 17 odstotkov prebivalstva, dobavi približno 60 odstotkov njihove letne proizvodnje kakava. Gana je sicer za Slonokoščeno obalo druga največja proizvajalka kakava na svetu. Določba predstavlja veliko težavo za v odročnih vaseh živeče kmete, ki bodo odslej dobaviteljem kakava morali posredovati ustrezno dokazno gradivo, da se njihovi nasadi kakavovca ne nahajajo na območjih, ki so bila podvržena deforestaciji po letu 2020. Določba bo predvidoma stopila v veljavo konec tega leta.

Obrambno ministrstvo Velike Britanije je potrdilo nov paket pomoči ukrajinski zračni obrambi v vrednosti dobrih 192 milijonov evrov. Pošiljka vključuje prodajo 650 lahkih zračnih izstrelkov, krajše LMM, v ameriški vojaški bazi Rammstein na jugozahodu Nemčije, kjer bo potekalo srečanje kontaktne skupine za Ukrajino, je uradno potrdil britanski obrambni minister John Healey. Odločitev o dodatni oborožitvi ukrajinskih vojaških sil je sledila bilateralnemu srečanju med Healeyjem in njegovim ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom v začetku tedna. Na današnjem srečanju, ki se ga udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je ameriški obrambni minister Lloyd Austin naznanil nov paket ameriške vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 224 milijonov evrov. Pošiljanju pomoči se pridružuje tudi Evropska unija. Evropska komisija je namreč napovedala, da bo zaradi nenehnih napadov na energetsko infrastrukturo Ukrajini namenila 40 milijonov evrov humanitarne pomoči. Večji del sredstev, 35 milijonov evrov, bo namenjenih obnovi objektov in zagotavljanju električne energije, ogrevanja in zatočišč v prihajajoči zimi. Preostalih pet milijonov pa komisija namenja podpori ukrajinskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Moldaviji. 

Izraelska genocidna vojska se po devetdnevni brutalni operaciji, v kateri so ozemlje praktično zravnali z zemljo, umika iz mesta Dženin na okupiranem Zahodnem bregu. Umik je sledil eni od najobsežnejših operacij na Zahodnem bregu po drugi intifadi pred dobrimi dvajsetimi leti. V operaciji je sodelovalo več sto izraelskih vojakov ob podpori helikopterjev, vojska pa je mesto napadla kar z buldožerji. Več tisoč Palestincev je izgubilo svoje domove in tako ostalo prepuščenih životarjenju, saj so jim povsem onemogočili tudi dostop do vode in elektrike.

Platforma GoFundMe je zamrznila donacije v višini dvesto petindvajset tisoč evrov organizacijama The Sameer Project in Translating Falasteen. Prva od organizacij skrbi za dostavo nujne pomoči Palestincem, druga pa za objavo videoposnetkov  izraelskega genocidnega pohoda nad Palestinci. Po poročanju članov The Sameer Project je platforma preklicala donacije brez navedbe konkretnega razloga. Ena od glavnih nalog omenjene humanitarne institucije je zagotavljanje šotorov za palestinske begunce, za kar bi bila namenjena tudi zamrznjena sredstva. Humanitarne delavce skrbijo tudi naraščajoče cene šotorov, ki so se od začetka napadov oktobra lani dvignile za kar 30 odstotkov, potreba po njihovi postavitvi pa je vse večja. Po podatkih študije Univerze v Oregonu je bilo namreč zgolj do konca aprila v Gazi porušenih kar 57 odstotkov vseh zgradb, sistematično uničevanje in ubijanje pa se od takrat le še nadaljujeta.

Hunter Biden, sin predsednika Združenih držav Amerike Joeja Bidna, je na zveznem sodišču v Kaliforniji priznal krivdo za utajo davkov. Biden mlajši je bil obtožen, da med letoma 2016 in 2019 ni plačal za vsaj 1,2 milijona evrov davkov. V obtožnici so mu očitali, da je denar raje zapravil za droge, spremljevalke in luksuzne hotele ter avtomobile. Sodnik mu bo kazen uradno izrekel sredi decembra. Hunterja Bidna je sicer junija sodišče v Delawaru že spoznalo za krivega nezakonitega nakupa strelnega orožja, na kazen pa prav tako še čaka.

Pisarna kirgizistanskega generalnega tožilca je objavila posodobljen seznam prepovedanih terorističnih organizacij. Glavna sprememba je odsotnost Talibanov, ki so bili na seznamu od leta 2006. Odločitev je že pozdravilo afganistansko zunanje ministrstvo, ki potezo razume kot korak k okrepitvi odnosov med državama. Na kirgizistanskem seznamu terorističnih organizacij še vedno ostajajo Delavska stranka Kurdistana, Al Kaida in Vzhodnoturkmenistansko islamistično gibanje.

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji s 50 glasovi podpore sprejel priporočila o učinkovitosti obravnave romskih vprašanj. Priporočila predlagajo sistemske ukrepe, ki bi bili doseženi s spremembo zakona o financiranju občin. Slednje bi po spremembi morale porabo sredstev, ki jih dobijo glede na delež romske populacije, javljati uradu za narodnosti. Priporočila predlagajo tudi pripravo pravne podlage za zagotovitev denarja kontinuiranim projektom za integracijo Romov. 

Gibanje za pravice Palestincev je na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon naslovilo poziv, v katerem zahtevajo, da se ladji MV Kathrin prepreči vplutje v Luko Koper. K temu je Slovenija kot podpisnica konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida zavezana. Ladja, ki prenaša večje količine eksploziva, namenjenega v Izrael, po najnovejših podatkih trenutno pluje ob zahodni obali Afrike, natančneje ob Angoli, proti črnogorskemu pristanišču Bar. Pred tem pa so konec avgusta namibijske oblasti ladji že zavrnile vplutje v njihovo pristanišče. To so storile potem, ko odkrile, da na krovu prevaža heksogen, ki se večinoma uporablja kot eksplozivno sredstvo. Poleg osmih zabojnikov pa ladja, ki je bila natovorjena v Vietnamu, prevaža še šestdeset ton trinitrotoluena, znanega pod kratico TNT. Po podatkih, do katerih je dostopal osrednji namibijski časnik Windhoek Observer, ima ladja načrtovano pot od vietnamske prestolnice Hanoi, kot končna postaja pa je navedena Luka Koper. 

Na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke pri Radovljici se je pojavila smrdeča gošča, ki je posledica odmiranja alg. Razlog za odmiranje alg je po besedah Inštituta za ihtiološke in ekološke raziskave Revivio kombinacija pregrevanja reke in prevelikega vnosa hranil. Slednje bi lahko bilo tudi posledica fekalnih odplak ali vode iz čistilne naprave. Župan občine Bled Anton Mežan očitke o puščanju čistilne naprave zavrača, saj da strokovne službe v tem času niso odkrile nobenih težav na čistilnih napravah. Občina Radovljica je potencialno onesnaženje že javila Inšpektoratu za naravne vire in prostor, a ta še ni začel obravnave zadeve. Zato danes na sotočju poteka interventno čiščenje gošče, ki ga bodo izvedli občina in Komunala Radovljica ter prostovoljni gasilci.

 OFF je pripravila vajenka Brina, pomagal je Tilen.