Na ulicah Novega Sada se je zbralo več tisoč protestnikov, ki zahtevajo odstop odgovornih za zrušenje nadstreška na železniški postaji, zaradi katerega je umrlo 14 ljudi. Protestniki so razbili okna mestne hiše in v poslopje metali bakle in petarde, zaradi česar je v stavbi zagorelo. Prav tako so pred vhod v mestno hišo zlili s traktorjem pripeljano gnojnico, v stavbo pa so metali rdečo barvo in kamenje. Policija je v odgovor nad protestniki uporabila solzivec ter aretirala več oseb, med drugim tudi opozicijskega politika Gorana Ješića. Množica protestnikov je sicer vandalizirala tudi prostore vladajoče Srbske napredne stranke v Novem Sadu. V stavbo so metali jajca in druge predmete. Udeleženci protesta med drugim zahtevajo odstop župana Milana Đurića, srbskega premiera Miloša Vučevića in predsednika države Aleksandra Vučića. Ta se je v videoposnetku na svojem Instagram profilu na proteste odzval z besedami, da bodo vsi vpleteni v nasilne izgrede kaznovani, protestnike pa je označil za neljudi.

Vučić

Včeraj je zaradi nesreče že odstopil minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić. Ob odstopu Vesića, ki je svoj odstop napovedal že v ponedeljek, je srbski premier Vučević zatrdil, da to ne bo edini odstop. Več o protestih v Novem Sadu v OFFsajdu ob 17h.

Španska vlada je naznanila dobrih 10 milijard in pol evrov vreden paket pomoči za območja, ki so jih v prejšnjem mesecu prizadele poplave. Sveženj finančne pomoči bo namenjen 78 občinam, od tega se jih kar 75 nahaja v Valenciji, dve v pokrajini Kastilja - La Mancha, ena pa v Andaluziji. Polovica sredstev bo v obliki posojil z državnim jamstvom, okoli osemsto milijonov evrov pa bo namenjenih majhnim podjetnikom in samozaposlenim, prizadetim v poplavah. Poleg tega ukrepi predvidevajo zaščito gospodarstva, davčne olajšave in trimesečni odlog odplačevanja hipotek ter posojil za državljane. Španske oblasti so na območje Valencije, ki je bila v poplavah najbolj prizadeta, napotile 15 tisoč vojakov, policistov in pripadnikov civilne zaščite, ki bodo pomagali pri čiščenju, ki ga bo v celoti financirala država. Za obnovo infrastrukture bo španska vlada sicer namenila polovico obnove vseh potrebnih sredstev. Prebivalci Španije, zlasti najbolj prizadetih območij, premieru Pedru Sanchezu očitajo prepočasno ukrepanje po naravni nesreči. Ob obisku Sancheza in kraljevega para v mestu Paiporta so domačini organizirali proteste in v eminentne goste metali blato. V poplavah je sicer umrlo več kot 200 ljudi.

Zgornji dom ruskega parlamenta je soglasno ratificiral sporazum o obrambnem sodelovanju med Rusijo in Severno Korejo. Sporazum sta ruski predsednik Vladimir Putin in njegov severnokorejski kolega Kim Džong Un podpisala v Pjongjangu junija letos, duma pa ga je potrdila oktobra. Sporazum med drugim predvideva, da v primeru, da se ena od podpisnic znajde v vojnem stanju, ji druga takoj zagotovi vojaško in drugo pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Sporazum je ruski parlament ratificiral v času, ko države članice Nato pakta Severno Korejo obtožujejo pošiljanja vojakov v rusko regijo Kursk. Tja so bili po navedbah ukrajinskih, ameriških in južnokorejskih obveščevalnih služb poslani z namenom nudenja vojaške pomoči ruski vojski na ruskem ozemlju, ki ga od sredine avgusta nadzorujejo ukrajinske sile. Zaenkrat ukrajinski vojski še ni uspelo ujeti nobenega severnokorejskega vojaka, zato se pri obtožbah večinoma sklicujejo na svoje in zahodne obveščevalne službe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je s funkcije obrambnega ministra razrešil Joava Galanta, na njegovo mesto pa je imenoval dosedanjega zunanjega ministra Izraela Kaca. Kaca bo na mestu zunanjega ministra zamenjal dosedanji minister brez listnice Gideon Saar. Kot razlog za razrešitev Galanta so v Netanjahujevem kabinetu navedli izgubo premierjevega zaupanja v ministra. Do razhajanj med vojnima zločincema je prišlo zlasti zaradi načina vodenja genocidnega pohoda v Gazi in Libanonu. Zaradi odstavitve Galanta so na ulicah Tel Aviva izbruhnili protesti, na katerih so protestniki blokirali ceste in zažigali predmete. Policija je protestnike razgnala z uporabo vodnih topov. Okoli tisoč ljudi je protestiralo tudi pred premierjevim domom v Jeruzalemu, shodi pa so potekali tudi v drugih izraelskih mestih. Benjamin Netanjahu je sicer Joava Galanta prvič odstavil že marca leta 2023 zaradi nesoglasja glede pravosodne reforme, a je bil nato prisiljen odstavitev po množičnih protestih preklicati.

Donald Trump je novi stari predsednik Združenih držav Amerike. Za zmago na volitvah je republikanski kandidat potreboval 270 elektorskih glasov, po do sedaj preštetih glasovnicah pa jih je že osvojil 277. Njegova nasprotnica in dosedanja ameriška podpredsednica iz vrst demokratov Kamala Harris pa si je zagotovila 224 elektorskih glasov. Po zadnjih podatkih si je Trump zmago zagotovil z osvojitvijo sedmih nihajočih zveznih držav, ki ne veljajo za tradicionalno demokratske ali republikanske. Istočasno so potekale tudi volitve za tretjino senatorskih mest, na katerih je republikanski stranki uspelo demokratom odvzeti dva sedeža, kar je dovolj, da bodo naslednji dve leti vladali s tesno večino. Napovedi kažejo, da bodo republikanci obdržali tudi spodnji dom kongresa in tako imeli večino na dveh vejah ameriške oblasti. 

Vzporedno z volitvami deklarativnih predstavnikov ljudstva so v Združenih državah v desetih zveznih državah potekali tudi referendumi o pravici do splava. Volivci so pravico do splava podprli v osmih državah, umetna prekinitev nosečnosti pa bo ostala nezakonita v Marylandu in na Floridi. Splav je postal v večini ameriških zveznih držav nelegalen po tem, ko je leta 2022 vrhovno sodišče razveljavilo precedenčni sodni primer Roe proti Wade, ki je na zvezni ravni predstavljal pravno podlago za pravico do splava.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je uvedla preiskavo proti nekdanjemu direktorju Darsa Valentinu Hajdinjaku. Preiskujejo ga zaradi zaznanih sumov kršitve integritete. Odvetniška družba, ki je zastopala Dars, naj bi hkrati zastopala tudi Hajdinjaka osebno v povezavi z njegovim domnevnim ravnanjem na funkciji predsednika uprave Darsa, kar po mnenju KPK predstavlja korupcijsko tveganje. Hajdinjak je z mesta predsednika uprave Darsa odstopil pred slabim letom, ko je oddaja 24 ur poročala o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumu kartelnega dogovarjanja.