Izraelska genocidna vlada je, potem ko ga je že odobril izraelski varnostni kabinet, sprejela ameriški predlog za premirje z antisionističnim gibanjem Hezbolah. Premirje, ki je začelo veljati ob četrti uri zjutraj, predvideva umik izraelskih vojakov iz južnega Libanona, na območje južno od reke Litani pa bo prišla libanonska državna vojska. Njena dejanja bo po predlogu premirja nadziral poseben odbor pod vodstvom izraelovih partneric v genocidu, Združenih držav Amerike. Prebivalci južnega Libanona se bodo lahko vrnili v svoje domove, če se ti ne nahajajo v kateri od 37 vasi ali v južnih soseskah Bejruta, ki jih je Izrael zravnal s tlemi. Ob oznanitvi premirja pa je izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu že grozil z novo vojno, če se, najbrž zgolj druga stran, ne bo držala dogovorjenega.

Podporniki nekdanjega zaprtega pakistanskega premierja Imrana Kana so po nočni policijski raciji začasno prekinili proteste v prestolnici Islamabad. Kanovi podporniki so včeraj prebili policijske blokade iz ladijskih kontejnerjev, vdrli v center glavnega mesta in se tam utaborili. Po nočni raciji je zjutraj policija po treh dneh odprla ceste, ki povezujejo Islamabad z ostalimi deli države. Včeraj, ko so protestniki prodrli v prestolnico, je prišlo do nasilja med protestniki in policisti oziroma drugimi oboroženimi silami. Te so se nad protestnike spravile s solzivcem in ognjem. V spopadih je umrlo več ljudi, po navedbah pakistanskega notranjega ministra Mohsina Naqvija so umrli najmanj štirje pripadniki paravojaških sil in dva policista. Protestniki zahtevajo izpustitev nekdanjega premierja Kana, ki zaradi vedno novih obtožnic in obsodb, ki jih nato višjestopenjska sodišča razveljavijo, ostaja v zaporu. Prav tako zahtevajo odstop sedanje vlade Šehbaza Šarifa. Več o dogajanju v Pakistanu v OFFsajdu ob petih.

Turška policija je po navodilih turških oblasti v zadnjih 24 urah pridržala več kot 230 ljudi. Kot so sporočili s turškega notranjega ministrstva, je bil cilj skupno 30 racij pridržanje kurdskih aktivistov in domnevnih članov terorističnih organizacij. Oblasti po navedbah notranjega ministra Alija Yerlikaye pridržane sumijo sodelovanja pri financiranju in propagandnih dejavnostih Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, ki jo turške oblasti tretirajo kot teroristično organizacijo. Med pridržanimi je tudi več novinarjev, zato so novinarska združenja v mestu Diyarbakir za danes napovedala protest.

Po poročanju časnika Politico ameriški predsednik v odhajanju Joe Biden v kongresu tiho lobira za sprejetje dodatnih 23 milijard evrov pomoči Ukrajini. Dobrih 15 milijard evrov bi po načrtu šlo za dopolnitev ameriških zalog orožja, ostalih osem milijard pa bi namenili Pobudi za varnostno pomoč Ukrajini. V okviru te pobude ameriško obrambno ministrstvo opreme ne dobavlja neposredno iz svojih rezerv, ampak vojaško pomoč dobavi na podlagi pogodb z vojaško-industrijsko navezo. Zadnji paket pomoči v sklopu Pobude, vreden dobro milijardo evrov, so Združene države Ukrajini poslale septembra.

Nemško notranje ministrstvo je sporočilo, da izvaja popis javnih in zasebnih zgradb, ki bi jih lahko v primeru napada na državo uporabili kot bunkerje in zaklonišča. Seznam bo vseboval garažne hiše, postaje podzemnih železnic, državne stavbe in tudi nekatere zasebne objekte. V načrtu je tudi razvoj aplikacije, ki bi prikazovala bližnje bunkerje, prav tako bi radi čim več državljanov spodbudili k temu, da bi svoje garaže in kleti spremenili v potencialna zaklonišča. Ob tem vladni predstavniki niso opredelili, za kakšne zaostrene varnostne situacije bi lahko šlo. Je pa napoved izdelave inventarja zaklonišč prišla v dneh, ko je v javnost prišel dokument o »Operaciji plan Nemčija«, ki opisuje, kako bi lahko Nemčija v primeru zaostrenih ruskih groženj z jedrskim orožjem poslala več tisoč Natovih vojakov v Ukrajino.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je oznanil, da se bo Poljska pridružila Franciji pri nasprotovanju trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in Mercosurjem, Skupnim trgom južnoameriških držav. Kot glavni razlog za nasprotovanje je Tusk navedel zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih sporazum imel za poljske kmete in prehransko varnost. Sporazum z južnoameriškimi državami Mercosurja bi omogočil nižje carine na kmetijske izdelke teh držav, kar bi nižalo ceno z močnimi regulacijami pridelani evropski hrani. Sporazumu, ki naj bi ga obe skupini držav podpisali v začetku decembra, zaenkrat najbolj nasprotujejo francoski kmetje, ki so prejšnji teden gnojili ceste v več francoskih mestih.

Policija pa protestnike preganja tudi v Albaniji. V Tirani so policisti s solzivcem in vodnim topom pregnali več sto podpornikov opozicije, ki so blokirali glavne ceste v mestu. Protestniki vladi Edija Rame očitajo korupcijo in zahtevajo, da jo zamenja začasna tehnokratska prehodna vlada. Naslednje volitve, na katerih bo Rama naskakoval četrti zaporedni mandat predsednika vlade, so razpisane za enajsti maj naslednje leto.

Evropski parlament je s 370 glasovi podpore potrdil novo sestavo Evropske komisije. S tem je bila tudi uradno potrjena tudi slovenska članica Komisije Marta Kos, ki bo zadolžena za področje širitve Evropske unije ter za podporo Ukrajini v vojni z Rusijo.

Pred slovenskim blokom pa še malo v zamejstvo. Svetniki opozicijskih skupin v rajonskih svetih občine Trst so se odločili za bojkot včerajšnje predstavitve občinskega proračuna za naslednji dve leti. Svetniki strank Demokratska stranka, Zdaj Trst, Punto Franco, Slovenska skupnost in Gibanje petih zvezd trdijo, da je problematična sistematična uporaba nujnega postopka. Ta skrajša čas, ki je na voljo za izdajo mnenja, na deset dni, kar je polovica od števila dni, ki jih navadno zahteva zakonodaja, to pa jim otežuje delo. Pri dokumentih prav tako niso razvidni podatki o načrtovanih posegih za posamezni okraj, saj so predstavljeni le skupni posegi brez obrazložitve.

Po poročanju časnika Delo je včeraj svet stranke Levica sprejel sklep, da se najvidnejšemu predstavniku levega krila stranke Mihi Kordišu zamrzne članstvo. Razlog za zamrznitev je sprejetje sklepa sveta, da naj predsednica sveta Nataša Sukič sproži postopke proti Kordišu »zaradi resnih kršitev statuta stranke«. Kordiš po mnenju članov sveta stranke z delovanjem postavlja lastni interes pred interes stranke, prav tako naj bi nenehno zahajal v konflikt z osnovnimi načeli in pravili Levice. Na očitke sveta stranke odgovarja Kordiš.

Kordiš

Kordiš trdi, da je zamrznitev članstva opravljena nezakonito, saj tega statut stranke ne predvideva, ter da je bila včerajšnja seja zrežirana.

Kordiš

Kaj pa, če pride do scenarija, da bi Miho Kordiša izključili iz stranke, ki jo je sam pomagal postaviti?

Kordiš

Srečno na poti, kamorkoli te pelje, tovariš Kordiš!

Danes v Ljubljani poteka kongres nove stranke Karla Erjavca, stranke Zaupanje. Erjavec na volitvah za položaj predsednika nima protikandidata. Kot pravi, je program stranke »zelo korekten do nekaterih družbenih in političnih vprašanj«, na prvo mesto pa postavlja nikogar drugega kot njemu ljube upokojence. Med ustanovnimi člani sta tudi pravosodna ministrica iz tretje Janševe vlade Lilijana Kozlovič ter ministrica za okolje in prostor v času vlade Mira Cerarja, Irena Majcen. Karl Erjavec se je prvič iz politike umaknil v začetku leta 2020, ko je izgubil volitve za predsednika stranke Desus. Prva vrnitev je sledila nekaj manj kot leto kasneje, ko ga je opozicijska Koalicija ustavnega loka predlagala za mandatarja namesto takratnega predsednika vlade Janeza Janše.

V izjavi za medije ob robu srečanja koalicije je podpredsednik vlade Matej Arčon napovedal, da bo predsednik vlade Robert Golob za novo ministrico za digitalno preobrazbo imenoval Ksenijo Klampfer. Klampfer ne bo prvič na ministrskem položaju, v vladi Marjana Šarca je nastopala na funkciji ministrice za delo, družino in socialne zadeve. Na mestu ministrice za digitalno preobrazbo bo nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je odstopila po več kritikah in aferah, med katerimi izstopata sporna nabava računalnikov in vožnja v Avstriji z uporabo intervencijskih modrih luči.