Cenjeno poslušalstvo, še malo, pa bo konec avgusta in z njim tudi konec lokalnih OFFsajdov v produkciji aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Še malo, pa bo prvi september, ki bo kot vedno pospremljen s številnimi obvestili in prispevki o varnosti v prometu. Vozniki, upočasnite hitrost, pešci, ob prehodu za pešce vedno poglejte levo, nato desno in še enkrat levo. Na RŠ-u se pridružujemo tem pozivom, hkrati pa danes osvetljujemo položaj redno spregledanega udeleženca v prometu - konja.

Konji so bili nekoč pogosto prevozno sredstvo in delovna sila, danes pa jih uporabljamo večinoma le še za rekreativne ali turistične namene. Kot transportno sredstvo so jih po večini nadomestila motorna vozila. Ker pa kot vrsta še niso izginili, se sem ter tja tudi še pojavijo v prometu, zato se bomo v današnjem lokalnem OFFsajdu poglobili v uporabnost konj v prometu ter regulacije, ki zadevajo jahača v prometu.

Jahača, vodiča in goniča živali v prometu določa 92. člen Zakona o  pravilih cestnega prometa, ki pravi, da se konji lahko gibljejo po poteh za jahače, nekategoriziranih cestah in občinskih cestah, če to ni prepovedano in tako tudi označeno. Konjenikom se je torej prepovedano gibati le po državnih cestah. Jahač mora biti star vsaj 14 let ali v spremstvu polnoletne osebe, telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, te pa so lahko na cesti, citiramo, “le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi”. Podrobneje razloži Janez Podobnik, komandir Postaje konjeniške policije Ljubljana.

izjava

Poleg zakonske regulacije pa konja na urbani površini lahko omejuje tudi površina sama, saj po njej hodi z gladkimi podkvam.

izjava

Za ježo po terenu oziroma izven jahalnih površin in v prometu je potreben izpit Jahač 2, za katerega potrebujemo tudi predhodni izpit Jahač 1. Več o izpitu pove učiteljica jahanja Leda Selan. 

izjava

Konjeniki pa se na terenu kljub temu, da se ravnajo po pravilih, soočajo z mnogimi nerazumevanji in opazkami. Selan pojasni, da se ljudje na konje na terenu odzovejo...

izjava

Za iztrebke lastniki konj poskrbijo sami, za fige, ki jih iztrebijo policijski konji, pa ima policijska uprava Ljubljana sklenjeno pogodbo o čiščenju konjskih iztrebkov s pogodbenim izvajalcem. V primeru, da pride do iztrebljenja konjskih fig službenih konj policije, citiramo, “policist konjenik s terena o tem nemudoma preko dežurnega policista PKP Ljubljana obvesti oziroma naroči storitev pri pogodbenem izvajalcu, ki nato takoj oziroma najkasneje v pogodbeno določenem roku izvede samo storitev”. Več pojasni Janez Podobnik. 

izjava

Ker se za jahača, udeleženega v cestnem prometu, uporabljajo določbe zakona o pešcih, bi lahko sklepali, da alkoholiziranost na konju ni problem, kar pa ne drži povsem, razloži Janez Podobnik. 

izjava

Letos so se že pojavili primeri alkoholiziranih konjenikov, ki jim je policija izrekla plačilni nalog. Najbolj odmevna sta bila vinjeni triinštiridesetletnik v Novem mestu, ki mu svojega konja niti ni uspelo zajahati, in šestindvajsetletni Sevničan, ki je pustil žival samo tavati po državni cesti, saj je sam z nje padel in obležal na cesti. Prekrški jahačev se kaznujejo z globo 40 evrov.

Kljub porastu motornih vozil vse od šestdesetih let dalje pa so konji uporabni tudi za policijo, ki se s konji največ giblje po urbanih površinah in ima s tem največ izkušenj. 

izjava

izjava

Delo, ki ga opravlja policijska konjenica, je namenjeno predvsem obvladovanju množic, saj vidno polje konja obsega med 300 in 320 stopinj, sliši pa 20-krat bolje od človeka. Zaradi teh značilnosti veliko prej zazna spremembe v okolici kot pa njegov jezdec. 

izjava

Na slovenski policiji prevladujejo slovenske pasme. Kaj se pri policijskem konju išče razloži Podobnik. 

izjava

Konji v policiji delajo v povprečju med 8 in 10 let, nato jih prodajo ali oddajo v brezplačno rejo, v kateri se umaknejo iz javnega prometa in lahko pozabijo na vse do sedaj naštete regulacije.