Ob obhajanju božiča, obdobju tisočletja posvečenega iskanju luči in manifestaciji luči, se je smiselno obrniti tudi v smer vse pogosteje prisotnemu tuzemskemu očesu.

Brezpilotna letala so vse bolj prisotna širom sveta, njihova uporaba se bliskovito širi v zasebnem sektorju, tudi Slovenija se je odločila za nakup tovrstnih letal – leta 2012 je skupaj z nekaj evropskimi članicami NATA postala 0,0025 odstotni lastnik nekaj brezpilotnih letal velikega formata, ki bodo v zraku nekje do leta 2017, februarja letos pa je vlada sprejela naslednji sklep »Za izvidovanje, opazovanje in odkrivanje ciljev iz zraka bodo v letu 2015 nabavljena brezpilotna letala različnega dosega“.

Nasprotovanja uporabi brezpilotnih letal, najpogosteje uporabljana za izvajanje napadov in nadaljnjo de-personalizacijo vojne in de-personalizacijo delovnega procesa se nadaljuje širom sveta. Pogosto so prezrta, kot v primeru govora pakistanske mladenke, borke za pravico dostopa do znanja za vse, Malala Yousafzai, ki je med gostovanjem pri prezidentu Baracku Obami, pozvala k prenehanju uporabe brezpilotnih letal, ki so v njeni deželi terjali življenja 4000 ljudi, približno 800 civilistov in 200 otrok, ta del govora pa se ni znašel v poročanju ameriških pa tudi drugih množičnih medijev.

Nekaj smeha, več skrbi med varnostnimi silami Nemčije in optimistično-oportunističnega zavedanja, da se tehnologija lahko uporablja tudi proti predstavnikom statusa quo so izzvali dobri nepridipravi med kampanjo Angele Merkel, ko se je med nagovorom množici iz oči v oči pogledala z brezpilotnim helikopterjem.

Čas je že, še bolj pa bo aktualen v prihodnje, da se posameznik spozna z načini, ki mu omogočajo uhajanje budnemu očesu brezpilotnih letal. V času Marijinega vnebovzetja je bil spisan, danes pa v vaše slušne receptorje poslan dokument, ki te načine navaja:

Skrivanje pred brezpilotnimi plovili

Brezpilotna letala so opremljena z izjemno močnimi fotoaparati, ki lahko zaznajo ljudi in vozila na nadmorski višini nekaj kilometrov. Večina brezpilotnih letal je opremljenih z nočnimi in termalnimi kamerami, tako imenovanimi FLIR – Forward looking Infrared - senzorji . Ti lahko evidentirajo človekov toplotni odtis od daleč, podnevi ali ponoči. Vendar pa obstajajo načini, da se skriješ pred brezpilotnimi letali.

1. Dnevna kamuflaža: Skrivanje v sencah stavb ali dreves. Uporabite gosti gozd kot naravno kamuflažo oziroma uporabljajte kamuflažne mreže.

2. Nočna kamuflaža: skrivajte se v zgradbah ali pod zaščito drevesa in listja. Ne uporabljajte svetil ali avtomobilskih luči. Te lahko brezpilotna letala lahko zlahka prepoznajo med nočnim letom.

3. Termalna kamuflaža: Pokrivala za izredne razmer izdelane iz astrofolije (Mylar) blokirajo infrardeče žarke. Če ponoči nosite astrofolijo kot pončo bo vaš toplotni odtis skrit pred detekcijo infrardečih senzorjev. Tudi v poletnih mesecih, ko je temperatura ozračja med 36 in 40 ° C, infrardeča kamera ne more razlikovati med telesom in okolico.

4. Počakajte na slabo vreme. Brezpilotna letala ne morejo delovati v močnem vetru, dimu, močnem dežju in ostalih težkih vremenskih razmerah.

5. Ne uporabljajte brezžične komunikacije. Uporaba mobilnih telefonov ali na GPS-u temelječo komunikacijo, lahko razkrije vašo lokacijo.

6. Namestitev odbojnih koščkov stekla oziroma zrcalnega materiala na streho avta bo zmedla kamero brezpilotnega letala.

7 . Vabe. Uporabljajte modele ali lutke človeške velikosti za omejevanje sposobnosti prepoznavanja s strani kamer brezpilotnih letal.



Hekanje brezpilotnih letal

Brezpilotna letala so daljinsko vodena. Piloti, ki upravljajo brezpilotna letala so lahko na tisoče kilometrov proč. Kontrolna povezava med njima je satelitsko prenesena podatkovna vez s katero pilot upravlja brezpilotno letalo. Z motenjem ali prestrezanjem podatkovne vezi, lahko zmotimo ​​nadzor brezpilotnega letala. Podatkovna povezava je lahko šifrirana, vendar pogosto ni.

1. Prestrezanje. Prefinjene tehnike uporabljajo programsko opremo za vmešavanje v nebesne sisteme s pomočjo satelitske antene in televizijskega sprejemnika za prestrezanje frekvenc brezpilotnega letala. Komunikacija od in do brezpilotnega letala je lahko prestrežena.

2. Motnje. Z oddajanjem na različnih frekvencah ali paketu frekvenc lahko prekinemo povezavo med upravljavcem brezpilotnega letala in letalom samim.

3. GPS prevara. Majhni, prenosni GPS oddajniki lahko oddajajo ponarejene GPS signale in zmotijo navigacijski sistem brezpilotnega letala. To se lahko uporablja, na primer, za usmerjanje brezpilotnih letal v samouničenje ali pa celo za ugrabitev in prisilni pristanek.

Več o oblikah, merah in prisotnosti brezpilotnih letal zveste na www.dronesurvivalguide.org