Takoj zatem, ko slovenska vlada ni podprla kandidature Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope, se je na odločitev vlade usula ploha kritik iz desnih strank. Na mednarodni sceni je besedno topništvo sprožil predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul. Kot je poudaril, bi bil Peterle odličen kandidat za ta položaj. Torkove izjave Bratuškove na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju je Daul v sporočilu za javnost ocenil kot obžalovanja vredne in poudaril, da "ne more sprejeti prezirljivih izjav premierke Bratuškove proti osebi takšnega formata, ki svobodno izraža svoja politična stališča". Alenka Bratušek je namreč opozorila, da je prav v času vlade Lojzeta Peterleta Slovenija izbrisala več kot 25 000 ljudi, kar je bila najbolj množična kršitev človekovih pravic v Sloveniji.

"Presenečen sem bil, da Bratuškova in njena vlada nista podprli kandidature Lojzeta Peterleta - vidnega člana Evropskega parlamenta, nekdanjega premiera in nekdanjega ministra za zunanje zadeve - za mesto generalnega sekretarja Sveta Evrope," je zapisal Daul. "Verjamem, da bi bil gospod Peterle odličen kandidat, saj ima vse potrebne kvalifikacije za to mesto ter uživa široko podporo v državah članicah in institucijah," je dejal vodja EPP.

Na dogajanje v zvezi s kandidaturo Peterleta so se odzvali tudi v SDS in v sporočilu na svoji spletni strani vladno odločitev ocenili kot “jezik diskreditacije in likvidacije, jezik samodržcev in ne demokratov. “Gre za jezik ljudi, ki so - tako kot na primer Danilo Türk pred 30 leti - pri svojem delu v SZDL neposredno komunicirali in sodelovali z Udbo in gre za jezik njihovih političnih naslednikov. To je jezik totalitarcev,” piše na spletni strani SDS. Po njihovem mnenju bo Slovenija bliže evropski normalnosti, ko za mesto generalnega sekretarja ZN ne bo predlagala ljudi, ki so genocid označili za drugorazredno temo, kar naj bi veljalo za nekdanjega predsednika Danila Türka

Sedanja slovenska vlada seveda ni brez napak, toda odločitev za podporo Türku, ki se bo v tekmi za mesto generalnega sekretarja OZN najverjetneje soočil z Vukom Jeremićem in nepodporo Lojzetu Peterletu je vse prej kot nelogična. Prav obratno, takšna odločitev je edino razumna poteza države, ki želi ohraniti videz kredibilne države, ki spoštuje človekove pravice. Kar se tiče nekdanjega predsednika države, je res, da je Danilo Türk z izjavo o tem, da bi bil obisk Barbara Rova “drugorazredna tema” naredil resno napako, za katero je tudi plačal veliko politično ceno, toda to seveda ni še prav nikakršen dokaz o tem, da naj bi nekdanji predsednik zagovarjal genocid. Prav obratno – Danilo Türk je v svojem mandatu neprestano opozarjal na pomen človekovih pravic, s sporno izjavo pa je želel zgolj – sicer nespretno – pokazati svoj odpor do politizacije tem iz časov druge svetovne vojne. In s tem do desnih strank, ki s to metodo že od osamosvojitve naprej blatijo politične nasprotnike.

Povsem obraten sklep je mogoč na podlagi analize ravnanja Lojzeta Peterleta. Za razliko od Danila Türka Lojze Peterle ni naredil samo političnega spodrsljaja, pač pa je objektivno odgovoren za administrativno etnično čiščenje, ki ga je po osamosvojitvi izvedla država. Res je sicer, da Lojze Peterle ni osebno sestavljal sezname “izbrisanih”, pač pa je to ob pomoči svojih oprod, predvsem Igorja Bavčarja in Bavčarjeve desne roke Slavka Debelaka, prepustil nižjemu ešalonu uslužbencev MNZ. Vendar že samo to dejstvo Lojzeta Peterleta ne razrešuje krivde za največjo množično kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Kot predsednik slovenske vlade v času izbrisa je bil Lojze Peterle vsaj objektivno odgovoren za odločitev, ki bo Slovenijo zagotovo stala več sto milijonov evrov – da o zapravljeni mednarodni verodostojnosti in zmanjšanem ugledu države sploh ne govorimo. Evropsko sodišče za človekove pravice je pri tem še posebej izpostavilo, da je Slovenija diskriminirala izbrisane. Za medije je Peterle trdil, da ima problem s terminom “izbrisani”, ker so bili “ti ljudje samo preneseni v neko evidenco.” Za to, kar se je zgodilo v času njegove vlade ni nikoli pokazal obžalovanja.

Si nekdanji predsednik vlade, ki je odgovorna za tako hudo kršitev človekovih pravic res zasluži podporo pri kandidaturi za mesto sekretarja najpomembnejše evropske organizacije za varstvo človekovih pravic ? Odgovor na to bi moral biti jasen. Če je kršitev vrednot neke organizacije pogoj za zasedanje najvišjih položajev v njej, potem si Lojze Peterle seveda zasluži mesto generalnega sekretarja Sveta Evrope. Toda le v skoraj enaki meri, kot bi si arhitekti etničnih čiščenj od Hrvaške preko Bosne do Kosova zaslužili mesta varuhov človekovih pravic. Ali kot bi si Adolf Eichman zaslužil mesto pravosodnega ministra povojne Nemčije. In nič bolj, kot bi si »banksterji«, ki so uničili finančne sisteme sveta, zaslužili mesta finančnih ministrov in komisarjev za finančne zadeve .

Terminal je pripravil Igor Mekina