FOTO: Hana Radilovič

Tedenski pregled dogajanja na področju šolstva in izobraževanja začenjamo s poročilom s študentske skupščine, ki se je odvila v torek, 13. aprila, pred sedežem ministrstva za izobraževanje. Skupščino v organizaciji Študentskega društva Iskra in kolektiva Študentska fronta so otvorili govori, ki so zastavili izhodišča za kasnejšo debato o tegobah študentarije.

Problem pomanjkanja postelj v študentskih domovih in višanja življenjskih stroškov ob že tako vrtoglavih tržnih najemninah je v imenu iniciative Študentske domove študentkam in študentom izpostavila Lara Jana Gabrijel. Marko Durdubakov iz kolektiva Študentska fronta je opozoril na sistemski rasizem, vtkan v birokratsko oviro, s katero se od začetka letošnjega študijskega leta soočajo tuje študentke in študenti. Da bi pridobili dovoljenje za bivanje, morajo namreč izkazati zadostno višino razpoložljivih sredstev na bančnem računu, kar povzroča težave predvsem študentkam in študentom iz držav z nižjim življenjskim standardom ter iz družin z nizkimi dohodki. 

Izjava

Poslanec Zagona, opozicijske poslanske skupine v Študentskem zboru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Bor Ravbar je izpostavil, da se študentske organizacije financirajo iz prispevkov od študentskega dela, in izrazil prepričanje, da je v času vse slabšega socialnega položaja študentov še toliko pomembnejša podpora, ki jo študentkam in študentom nudijo študentske organizacije. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani, po ocenah Ravbarja tega poslanstva ne opravlja, pač pa se zadovolji z organizacijo komercialnih dogodkov in sklepanjem investicijskih poslov. 

Izjava

Zavod Radio Študent je na skupščini zastopala Klara Gajšek, ki je obsodila zavlačevanje s potrjevanjem sprememb v aktu o ustanovitvi Radia Študent. Te spremembe so nujno potrebne, da radio ohrani status nevladne organizacije. V uredništvu radia so prepričani, da je zavlačevanje poskus namernega uničevanja zavoda, ki je nadaljevanje lanskoletnega poskusa ukinitve financiranja radia iz proračunskih sredstev ŠOU v Ljubljani. 

Skupščina se je nadaljevala z razpravo vseh prisotnih o problematikah študentarije. Udeležba je bila skromna, a organizatorke v prihodnje načrtujejo pripravo rednejših študentskih skupščin, kot tudi zasedb javnih prostorov.

Prejšnjo sredo je potekala tudi seja Senata Univerze v Mariboru, krajše Senata UM. Senat se je seznanil s pozitivnim mnenjem Študentskega sveta UM o kandidaturi Zdravka Kačiča za rektorja UM. Mnenje študentskega sveta smo poskušali pridobiti v uredništvu, a nam ga do zaključka redakcije iz Študentskega sveta UM niso posredovali. Kačiča, ki je tudi edini kandidat na letošnjih rektorskih volitvah UM, sta za kandidata za rektorja formalno predlagala senat fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter senat fakultete za strojništvo. Rektorske volitve bodo potekale 24. maja.

Istega dne je potekala novinarska konferenca Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ. Glavni tajnik SVIZ-a, Branimir Štrukelj, je predstavil podatke o deležu vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki zaposlenim niso izplačali nadomestila za delo v času stavke. Ta je v vzgoji in izobraževanju potekala 9. marca letos. SVIZ na podlagi izvedene ankete ugotavlja, da nadomestila svojim zaposlenim ni izplačalo 44 odstotkov vzgojno-izobraževalnih zavodov. Med njimi je največ, 55 odstotkov, osnovnih šol. Kot ocenjuje Štrukelj, gre pri neizplačevanju nadomestila za kaznovanje in maščevanje zaposlenim ter sindikatom, ki so se odločili uresničevati pravico do stavke. 

V petek, 15. aprila, je Rektorska konferenca Republike Slovenije na ministrstvo za izobraževanje naslovila poziv glede izračunov sredstev za raziskovalne organizacije v letu 2022 na podlagi novega Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Rektorji ljubljanske, mariborske, novogoriške in primorske univerze so poudarili, da, citiramo, »[b]rez izračunov razdelitve raziskovalnih sredstev, na katere univerze in raziskovalne organizacije čakamo že več kot 4 mesece, izvajanje novega raziskovalnega zakona ni možno, prav tako je težko načrtovati naše raziskovalno delo«. Konec citata.

 Brez zavlačevanj pa se že razdeljujejo sredstva za spodbujanje podjetniške kulture v osnovnih in srednjih šolah. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, krajše SPIRIT, bo za spodbujanje podjetništva v šolah namenila 250 tisoč evrov. Na objavljeni javni poziv agencije se s projekti in aktivnostmi za spodbujanje razvoja podjetniških idej učenk in učencev lahko prijavijo vse slovenske osnovne in srednje šole.

TUJINA

»Komu pripada Sorbona? Nam!« so vzklikale študentke in študenti, ki so prejšnjo sredo zasedli prostore znamenite pariške univerze Sorbona. Razlog za zasedbo je uvrstitev Marine Le Pen in Emmanuela Macrona v drugi krog predsedniških volitev. Študenti in aktivisti, ki so zasedli univerzo, nobenega od predsedniških kandidatov ne vidijo kot predstavnika interesov študentov, delavcev ali zatiranih manjšin. Volitve tako pojmujejo kot ponujanje navidezne možnosti izbire in pozivajo k njihovi blokadi. Na avtonomni skupščini, ki je v sredo potekala v prostorih Sorbone, se je zbralo okoli 500 ljudi.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri, v torek, 19. aprila, bo ob 18. uri v ljubljanskem lutkovnem gledališču na ogled plesno-gledališka predstava režiserke Nataše Živković z naslovom Vse je v redu. V njej nastopa enajst srednješolk in srednješolcev, ki so z režiserko raziskovali vpliv šolskega reda na odraščanje in oblikovanje lastne osebnosti. 

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko bo v sredo in četrtek med 9. in 15. uro potekal dogodek Pet minut za merjenje. Na njem se lahko seznanite z različnimi oblikami meritev, ki so prisotne v našem vsakdanu, in sodelujete v merilnih poskusih. V sklopu dogodka se bo v četrtek petnajst do desetih zjutraj odvilo tudi polurno predavanje o globalnem segrevanju. Predaval bo fizik in doktor Andrea Merlone.    

Ljubljanska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, krajše ALUO, v sredo, 20. aprila, ob 14. uri vabi na znanstveno-raziskovalno delavnico Modeli in prakse izmenjave v času hladne vojne: Zgodbe z vzhodne strani železne zavese. Delavnica je del širšega raziskovalnega projekta, v katerem raziskujejo modele kulturne izmenjave med članicami gibanja neuvrščenih od zgodnjih šestdesetih let 20. stoletja.