Raziskovalci in raziskovalke z Univerze Nottingham so z uporabo umetne inteligence napovedali nastanek srčno-žilnih bolezni pri ljudeh bolj uspešno kot obstoječe smernice.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so srčno–žilne bolezni glavni razlog umrljivosti ljudi. Zaradi srčnega infarkta, možganske kapi in podobnih zapletov vsako leto umre 20 milijonov ljudi. S preventivnim zdravljenjem rizičnih skupin se vsako leto reši ogromno življenj, vendar obstaja prostor za izboljšanje.

Zdravniki za ocenjevanje možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni uporabljajo smernice, ki so jih izdala ameriška kardiološka združenja. Gre za vprašalnik, ki na podlagi osmih različnih faktorjev, to so spol, starost, sistolični krvni tlak, celotni holesterol, HDL, ali oseba kadi, ali jemlje zdravila za visok krvni tlak in ali ima diabetes, poda verjetnost za nastanek bolezni. Na podlagi te ocene se zdravnik odloči za ali proti preventivnemu zdravljenju.

V študiji britanskih znanstvenikov so uspešnost omenjenih smernic pri napovedovanju nastanka bolezni primerjali z različnimi sistemi umetne inteligence. Ti so za napovedovanje uporabljali enega izmed štirih samoučečih algoritmov za obdelavo podatkov: logistično regresijo, nevronsko mrežo, naključne gozdove ali gradient boosting.

Raziskovalci in raziskovalke so v študiji uporabili podatke iz anonimiziranih elektronskih zdravniških kartotek skoraj 400.000 britanskih pacientov. Njihovo zdravstveno stanje so spremljali 10 let, od leta 2005 do 2015. Začetno in končno zdravstveno stanje 78 odstotkov omenjenih pacientov so uporabili za učenje umetne inteligence. Na tej skupini so se algoritmi učili prepoznavati vzorce in različne podatke iz kartotek povezovati z nastankom bolezni. Na ostalih 22 odstotkih pacientov so nato primerjali uspešnost obstoječih smernic in umetne inteligence.

Pri tem so bili uspešnejši računalniški algoritmi, med katerimi se je najbolje izkazala nevronska mreža z občutljivostjo 67,5 odstotka in specifičnostjo 70,7 odstotka. To pomeni, da je algoritem pravilno napovedal nastanek bolezni za 7,6 odstotka ljudi več kot zdravniki, z 1,6 odstotka manj lažnimi pozitivnimi rezultati. V danem vzorcu to predstavlja 355 ljudi, pri katerih bi potencialno lahko začeli z zdravljenjem in jim tako izboljšali dolžino in kvaliteto življenja.

Kako hitro, če sploh, bo umetna inteligenca zamenjala zdravnike, je nemogoče napovedati. Zagotovo pa bodo računalniški algoritmi priročno orodje, ki ga bodo zdravniki lahko uporabljali za natančnejše diagnosticiranje. Avtorji študije predvidevajo, da se bo to zgodilo v naslednjih petih letih.

Za zdravje svojega srčno-žilnega sistema dobro skrbi Črt.