Evropska Komisija je v torek sprejela glavni delovni program Obzorje Evropa. Program je 7-letna znanstvenoraziskovalna pobuda Evropske unije, ki v celoti znaša nekaj več kot 95 milijard evrov. V okviru programa so za obdobje 2023–2024 namenili približno 13 in pol milijarde evrov za podporo raziskovalcem in raziskovalkam ter inovatorjem in inovatorkam v Evropi pri iskanju prelomnih rešitev za okoljske, energetske, digitalne in geopolitične izzive. Kar 42 odstotkov proračuna bo namenjenih iskanju rešitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanju podnebnim spremembam, nekaj več kot 1,6 milijarde evrov pa podpiranju biotske raznovrstnosti, kar je največ do sedaj. 

Del sredstev bo namenjen še raziskavam in inovacijam za povečanje pandemične pripravljenosti, za krepitev dostopa raziskovalcev in raziskovalk iz Ukrajine do evropskih raziskovalnih infrastruktur, program pa se zavezuje tudi k podpori politike odprte znanosti. 

Program se je za leto 2023 osredotočil na tako imenovanih pet misij. Te poleg pomoči lokalnim in regionalnim skupnostim za soočanje s tveganji, povezanimi s podnebjem, predvidevajo celo nekaj bolj konkretnih podvigov, dokončanih v, že tolikokrat omenjenem kot prelomnem, letu 2030. Obetamo si lahko obnovo vsaj 25 000 kilometrov prosto tekočih rek, sklenitev pogodb o podnebno nevtralnih mestih s stotimi mesti, uvedbo programov za spremljanje tal in optimizacijo minimalno invazivnih diagnostičnih posegov za odkrivanje raka. Namenjena sredstva se bodo razdeljevala predvsem v okviru projektov, za katere se bodo prvi razpisi odprli v tem tednu. 

Kljub dejstvu, ki so ga tudi sami izpostavili v dokumentu – da za globalne izzive potrebujemo globalne rešitve, bo odprtost za mednarodno sodelovanje uravnotežena s potrebo po varovanju interesov EU. Oh, ta sveta konkurenčnost!

Pred slabim tednom dni je mednarodna Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, objavila poročilo o podnebnih točkah preloma. To so kritični pragovi podnebnih sprememb. Ko jih prestopimo, to pomeni za človeka nepovratno in nenadno spremembo, v kateri se trenutni zemljini sistemi kroženja zraka in morskih tokov reorganizirajo. Trenutno najbolj zaskrbljujočih je sledečih pet prelomnih točk. Izginotje ledenega pokrova na zahodni Antarktiki, izginotje Grendlandskega ledenega pokrova, taljenje Arktičnega permafrosta, zrušitev Atlantskega meridionalnega povratnega kroženja ter odmiranje Amazonskega gozda.

V poročilu je OECD skupina pregledala vse dosedanje znanje, ki ga imamo o klimatskem mehanizmu točk preloma. S pregledom so oblikovali široko paleto predlogov za različne nivoje odločevalcev. V dokumentu so navedeni predlogi strategij za spopadanje s podnebnimi spremembami v odvisnosti od tveganja prečkanja točke preloma. Leta 2021 so znanstveniki in znanstvenice v šestem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki se letno sestaja na podnebni konferenci Združenih narodov, predvideli, da do sedaj še nismo prestopili nobene točke preloma. To je privedlo do splošne razvrstitve prelomnih točk podnebnega sistema kot nizko verjetnih, takšna razvrstitev pa ima zelo negativen neposreden vpliv. Kajti, če verjamemo, da obstaja velika verjetnost, da točk preloma ne bomo prekoračili, jih posledično prepogosto izpuščamo iz odločanja o podnebni politiki. 

Najnovejše raziskave vključene v OECD poročilo razkrivajo, da so nekatere podnebne prelomne točke »že možne« pri trenutnih stopnjah segrevanja in lahko postanejo »verjetne« v območju segrevanja za 1,5 do 2 stopinji Celzija. Ti podatki krčijo ohlapne interpretacije Pariškega sporazuma, podpisanega leta 2015. Trenutni znanstveni dokazi nedvoumno zagovarjajo, citiramo »edinstvene, urgentne in ambiciozne podnebne ukrepe za spopadanje s tveganji prelomnih točk podnebnega sistema«. To pomeni korenito zmanjšanje izpustov emisij že v tem desetletju. 

Eden od obnovljivih virov energije, ki ni odvisen od vremenskih vplivov ter ob generiranju elektrike v ozračje ne izpušča škodljivih emisij, je geotermalna energija. V preteklem tednu je v Beltincih potekala tiskovna konferenca o spodbujanju večnamenske rabe geotermalne energije pri nas. Geotermalna energija pomeni toploto, ki nastaja in se shranjuje v zemljini notranjosti. Če je zemljina skorja dovolj tanka, kot recimo na severovzhodu Slovenije, potem to toploto intenzivneje zaznamo. Eden takšnih primerov so recimo termalni vrelci. Glede na temperaturo se površinski viri termalne vode večinoma uporabljajo za različna ogrevanja od zdravilišč in rastlinjakov do industrijskih obratov in celotnih naselij. Kjer pa temperatura termalne vode preseže 150 stopinj Celzija, je območje že primerno za izgradnjo geotermalne elektrarne. 

Cilj projekta je podpiranje učinkovite večnamenske uporabe geotermalne energije z dostopom do uradnih in javnih informacij. Delovna skupina bo na severovzhodu Slovenije izdelala 3D model morebitnih nahajališč geotermalnih virov, pridobljeni podatki o potencialu rabe termalne vode v Sloveniji pa bodo objavljeni in javno dostopni. Poleg prosto dostopnih podatkov bodo pripravili tudi tehnična navodila, kako lahko termalno vodo učinkovito in večnamensko uporabljamo. Da projekt lahko uspe, bo potrebna sprememba zakonodaje na več področjih. Vključevati bo morala zavarovalne sheme geološkega tveganja, možnosti večnamenske rabe termalne vode ter proizvodnjo elektrike s pomočjo geotermalne energije. 

Vodilni partner predstavljenega projekta INFO-GEOTHERMAL je Geolóški zavod Slovenije, na konferenci pa so sodelovali še partnerji iz Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor, Skupnosti občin Slovenije ter predstavniki islandske School of Energy iz rejkaviške univerze. Projekt INFO-GEOTHERMAL je del evropskega programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Programski dogovor je sklenjen med donatorji, to sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora ter prejemniki sredstev – Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Sofinanciranje projektov v okviru omenjenega programa poteka iz 15 in pol milijonskega javnega razpisa, predvidena vsota za projekt INFO-GEOTHERMAL pa je dober milijon evrov. Za dodatno praktično znanje in nasvete o rabi geotermalne energije bodo delovni skupini na voljo partnerji iz države donatorke, Islandije.

Ostajamo pri okolju. Nekaj dni pred novembrskim referendumskim trojčkom je med stroko, nekaterimi nevladniki in uradno linijo vlade prišlo do nesoglasij glede reorganizacije Ministrstva za okolje in prostor. Že maja predvidena sprememba Zakona o vladi predlaga delitev ministrstva za okolje in prostor na dve novi, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kar je bilo na novembrskem referendumu tudi sprejeto. 

Pobudo komentira podpisnica kampanje doktorica Maja Zagmajster, raziskovalka in biologinja z Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.

Izjava

Med pobudniki kampanje so Društvo za preučevanje rib Slovenije, Balkan river defence, Mladi za podnebno pravičnost in nekateri strokovnjaki s področja biologije in okoljevarstva. Glavni argument kampanje je konflikt med področjem varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike. Kot je povedala Zagmajster, podpisniki kampanje kljub izglasovani podpori zakona te ne vidijo kot neuspešno. Z njo so opozorili na nepravilnosti in bodo tudi po vzpostavitvi novih ministrstev bdeli nad delovanjem vlade. 

Na pobudo nevladnikov so se nekaj dni pred referendumom odzvali z ministrstva za okolje in prostor s pojasnilom, da citiramo »združitev podnebnega in energetskega področja ne pomeni podreditve okolja energetiki, temveč prepoznanje, da so energetski in podnebni izzivi močno prepleteni.« Za reševanje podnebne krize so navedli potrebne bistvene spremembe v energetiki, kot so solarizacija, prehod na obnovljive vire in odpoved rabi fosilnih virov. Odpovedi rabe fosilnih goriv sicer še ni na obzorju, saj letnica izstopa iz premoga za Slovenijo ostaja 2033, ostajamo pa tudi pri kopanju lignita in uvozu indonezijskega premoga.

Na novo ministrstvo, ki bo pod sabo združevalo tako področje energetike kot podnebja, se bodo prenesle pristojnosti, ki se nanašajo na delovno področje varovanja okolja, upravnih postopkov na področju okolja – vključno s celovito presojo vplivov na okolje ter sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov. V sestavo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pa bo predvidoma vključena tudi Agencija Republike Slovenije za okolje. 

Na zofi z razgledom sta posedali Lea in Urška.

Vir slike: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/17/%C3%84quator_im_Atl…